Mladi in duševno zdravje: kaj lahko naredim jaz?
Na strokovnem posvetu projekta TRIALOG se je odvila intenzivna razprava o mladih, spolu in duševnem zdravju. Udeleženci in udeleženke posveta so izpostavili pomen individualnega prispevka vsakega posameznika k boljšemu duševnemu zdravju.
V uvodu posveta je dr. Agata Župančič iz Ministrstva za zdravje izpostavila, da so “mladi tisti, ki bodo oblikovali pogoje družbe”. Na posvetu so se strokovnjaki ukvarjali predvsem z mentalnim zdravjem mladih. Izr. prof. dr. Andrej Naterer je na podlagi Študije mladine iz leta 2020 predstavil aktualne trende in predlagal rešitve.
Kaj se dogaja z mladimi?
Dr. Andrej Naterer iz Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru je izpostavil pet glavnih trendov, v katerih je opazen porast v primerjavi s prejšnjimi leti. Na tem seznamu so med drugimi tudi duševne težave. Za te izpostavlja tri vzroke, ki jih imenuje kar “tri glave enega zmaja”.
Trend mladih, ki več dni v tednu čutijo stres, se je od leta 2010 več kot podvojil (iz 17 % na 36 %). Ključno je zavedanje, da se “strahu ne da potisniti stran in reči, da je to samo v glavi”. Tudi število mladih, ki občutijo problem osamljenosti, se je leta 2020 v primerjavi z destletjem prej povečalo, in sicer več kot potrojilo. “Korona je bila samo podlaga za osamljenost, ni je proizvedla, jo pa je okrepila,” poudarja dr. Neterer.
Kot tretje izpostavlja strah. Mlade je predvsem strah brezposelnosti, brezdomskosti, neuspeha in osamljenosti. Razsvetlil nas je z dejstvi, ki jih včasih ne ozavestimo: “Čas pred zasloni je pomemben napovednik stresa. Telefon je v mojem žepu in vedno, ko zazvoni, sem online. To je nemogoče odrezati.” Za najbolj nevarne označi real time igrice (igrice v realnem času), ki “nagovarjajo mlade preko psevdo-socialnih odnosov. V bistvu igrajo vlogo socialnega odnosa, ni pa to pravi socialni odnos.”
Okrogla miza
“Mladi k nam najpogosteje prihajajo zaradi depresije, samomorilnega vedenja, anksioznosti, motenj hranjenja in vedenjskih motenj,” izpostavlja specialistka klinične psihologije Kaja Stropnik Eferl. “Fantje imajo ponavadi pogosteje vedenjske motnje in motnje pozornosti. Medtem ko so pri dekletih motnje pogosteje internizirane,” dodaja na temo spolnih stereotipov izr. prof. dr. Rudi Klanjšek iz Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru.
“Človek ni nezadovoljen, dokler ne vidi, kaj obstaja. Presenečeni smo, ko gremo v Afriko in si mislimo, tako malo imajo, pa so tako zadovoljni,” vneto razlaga dr. Klanjšek. Pogosto ljudje krivdo duševnih težav mladih prevalijo na starše, kar ni pravično, izpostavlja: “Dokler je tekmovalnost sestavni del tega, kar razumemo kot razvoj, ne moremo drugače pričakovati niti od staršev.” Ne smemo pa pozabiti na “pozitivne kazalnike duševnega zdravja, ki so prav tako prisotni,” kot poudarja Anja Durjava iz NIJZ.
Pozitivno vzpodbudo daje informacija klinične psihologinje, ki pravi, da lahko osebam v stiski pomagamo tudi mi, saj je odnos tisti, ki zdravi. Ni vse tako temačno, kot se zdi, saj lahko že sam pogovor predstavlja pomembno obliko razbremenitve. Vsak posameznik lahko s svojim prispevkom soustvarja pozitivno okolje, ki spodbuja podporo in razumevanje, le vprašati se moramo: “Kaj lahko naredim jaz?”
Rebeka KRASNIĆ
Rebeka KRASNIĆ
