Nobelova nagrada za mir v roke Narges Mohammadi, iranski borki za pravice žensk
Nobelovo nagrado za mir letos prejme zaprta iranska borka za pravice žensk Narges Mohammadi za "svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu", je v Oslu danes sporočil norveški Nobelov odbor. Mohammadi je svoje življenje posvetila obrambi človekovih pravic v Iranu, med drugim se je zavzemala za odpravo obvezne nošnje hidžaba za ženske in smrtne kazni.
51-letna aktivistka in novinarka Narges Mohammadi, ki je v zaporu v Iranu, je bila nagrajena za “njen boj proti zatiranju žensk v Iranu in boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse”, je ob razglasitvi letošnje dobitnice nagrade povedala predsednica norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen.
Svoj govor ob razglasitvi letošnje dobitnice je predsednica norveškega odbora začela z besedami v farsiju “Ženske, življenje, svoboda”, kar je bilo geslo protivladnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila smrt mlade Kurdinje Mahse Amini pred več kot letom dni v pridržanju moralne policije. Ta jo je aretirala zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamskega naglavnega pokrivala hidžab.
Mohamadi je bila v zadnjih dveh desetletjih že večkrat zaprta zaradi svoje kampanje proti obvezni nošnji hidžaba v Iranu in smrtni kazni.
“Njen pogumen boj je imel visoko osebno ceno. Skupno jo je režim aretiral 13-krat in petkrat obsodil na skupno 31 let zapora in 154 udarcev z bičem,” je dejala Reiss-Andersen.
Mohamadi je podpredsednica Centra za zagovornike človekovih pravic, ki ga je ustanovila iranska odvetnica za človekove pravice Širin Ebadi, prav tako Nobelova nagrajenka za mir leta 2003.
Nagrada je namenjena vsem, ki so protestirali proti zatiranju žensk v Iranu
Nagrada je tudi priznanje več sto tisoč ljudem, ki so protestirali proti diskriminaciji in zatiranju žensk v Iranu, je še dejala Reiss-Andersen. “Samo s sprejetjem enakih pravic za vse lahko svet doseže bratstvo med narodi, ki ga je (ustanovitelj nagrade) Alfred Nobel želel spodbujati,” je dodala.
V izjavi za novinarje po objavi imena dobitnice je predsednica norveškega odbora pozvala tudi k izpustitvi Narges Mohamadi. “Če se bodo iranske oblasti pravilno odločile, jo bodo izpustile. Tako bo lahko navzoča na decembrski podelitvi, da osebno prejme to nagrado,” je po poročanju AFP dejala Reiss-Andersen.
Nobelova nagrada za mir velja za najprestižnejšo, lani pa so jo prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine.
Med nominiranci drugo največje število kandidatov
Seznam kandidatov je sicer tajen, vendar pa je bilo znano, da je med nominiranci za nagrado za mir 351 posameznikov in organizacij, kar je drugo največje število kandidatov v zgodovini.
Med nominiranci je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Nekateri pa so že prej kot možne dobitnice videli prav iranske aktivistke za pravice žensk.
Letošnji teden Nobelovih nagrad se je sicer začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajenca za medicino, končal pa se bo prihodnji ponedeljek z razglasitvijo prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo. Med nagrajenci so že:
- norveški pisatelj Jon Fosse (Nobelova nagrada za literaturo),
- Moungi Bawendi, Louis E. Brus in Aleksej Ekimov za področje kvantnih pik (Nobelova nagrada za kemijo),
- francoski znanstvenik PierreAgostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L’Huillier za njihov prispevek k raziskavam elektronov v atomih in molekulah (Nobelova nagrada za fiziko),
- madžarska znanstvenica Katalin Kariko in ameriški znanstvenik Drew Weissman za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv (Nobelova nagrada za medicino).
Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije.
STA
Arhiv DOSTOP.si
