L’Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO sta na Ljubljanskem gradu podelila priznanja nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« trem vrhunskim mladim raziskovalkam. S 5.000 evri sta podprla znanstveno odličnost raziskovanja agrarne ekonomistke Žive Alif, kemijske inženirke Dane Marinič in inženirke računalništva in informacijskih tehnologij Nine Murks.
Nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« v Sloveniji od leta 2006 spodbuja mlade znanstvenice, ki svoje raziskovalno delo opravljajo na področju naravoslovnih in tehniških znanosti. Letos se je za nagrado potegovalo kar 35 raziskovalk.
Kdo so prejemnice priznanj?
Živa Alif
Agrarna ekonomistka Živa Alif je interdisciplinarna raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se osredotoča na varstvo narave in ohranjanje biotske pestrosti.
Primarno se posveča vprašanju, kaj oblikuje ravnanje kmetov in posameznikov z naravnim okoljem ter kako ga je mogoče usmeriti s pomočjo javnih politik in vedenjskih intervencij. Njeno raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost kmetov za varovanje in obnovo krajinskih značilnosti visoke naravne vrednosti, prispevajo k oblikovanju učinkovitejših kmetijsko-okoljskih ukrepov in dolgoročnemu ohranjanju biodiverzitete ter vzdržnemu in ekonomsko stabilnemu kmetovanju.
Dana Marinič
Kemijska inženirka Dana Marinič je raziskovalka na Kemijskem inštitutu, kjer razvija napredne materiale in procese za neposredni zajem ogljikovega dioksida iz zraka.
Njene raziskave dinamičnega modeliranja zajema CO₂ na aminofunkcionaliziranih sorbentih prispevajo k optimizaciji ene najobetavnejših tehnologij negativnih emisij. Z izboljšanjem učinkovitosti in zniževanjem stroškov zajema ogljikovega dioksida odpira pot k energetsko učinkovitejšim in industrijsko izvedljivim rešitvam, ki lahko pomembno prispevajo k razogljičenju družbe in prehodu v nizkoogljično prihodnost.
Nina Murks
Inženirka računalništva in informacijskih tehnologij Nina Murks je asistentka in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in s pomočjo naprednih algoritmov raziskuje, kako komunicirajo možgani in mišice.
Z analizo biomedicinskih signalov razvija metode, ki omogočajo boljše razumevanje gibanja, utrujenosti in delovanje živčnega sistema. Njeno delo ima velik potencial na področju rehabilitacije, nevrologije, športne medicine in razvoja naprednih protetičnih rešitev, ki omogočajo bolj samostojno, varno in kakovostno življenje.
Ženske prednjačijo vse do doktorata, v znanstveni karieri in vodstvu pa moški
Po podatkih publikacije Ženske v znanosti, ki jo je nedavno izdala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), so ženske v slovenskem izobraževalnem sistemu številčno dobro zastopane. V vseh opazovanih letih je bilo med študenti več študentk kot študentov. Tudi med novimi doktorji znanosti ženske pogosto dosegajo enak ali celo višji delež kot moški – leta 2024 je bilo med novimi doktorji znanosti 53 % žensk.
Težave pa se pojavijo pri prehodu v znanstveno-raziskovalne in akademske kariere ter pri napredovanju na višje položaje. Z višanjem položajev se delež žensk zmanjšuje.
V študijskem letu 2024/2025 je bilo med predavatelji in lektorji več kot 70 % žensk, med rednimi profesorji pa le 38 %. Podoben vzorec se kaže tudi v raziskovalni dejavnosti. Leta 2023 je bilo med zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) le 37 % žensk.
Manj žensk je tudi na vodstvenih položajih. V vseh starostnih skupinah je bilo vodij raziskovalnih programov manj žensk kot moških. Podobno velja za financiranje raziskav, saj programi in projekti, ki jih vodijo ženske, v povprečju razpolagajo z manj sredstvi kot tisti pod vodstvom moških.
Razlike med spoloma so vidne tudi pri plačah. Oktobra 2024 je bila plačna vrzel v znanstvenoraziskovalni dejavnosti 11 % v korist moških, med terciarno izobraženimi zaposlenimi pa celo 16 %.
Sistemske ovire je potrebno odpraviti
Delež žensk se z napredovanjem v akademski in raziskovalni karieri zmanjšuje. To kaže na sistemske ovire, ki ženskam otežujejo doseganje najvišjih položajev. Raziskava o kariernih možnostih in delovnih pogojih raziskovalk (2025), ki jo je pripravila Komisija za enake možnosti na področju znanosti, opozarja tudi na plačno neenakost in prikrito diskriminacijo.
V ARIS poudarjajo, da enakost spolov ni le vprašanje pravičnosti, ampak tudi kakovosti znanosti. Raziskovalne skupine z različnimi pogledi so pogosto bolj ustvarjalne in uspešne.
Na podelitvi nagrad nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« je predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar opozorila na pomen enakih priložnosti: »Vsaka od današnjih nagrajenk je dokaz, da talent potrebuje tudi priložnost in da podpora ni privilegij, ampak osnovni pogoj za pravičnost.«
Generalni direktor L’Oréal Adria-Balkan Maximiliano Frenza je poudaril, da program v Sloveniji deluje že 20 let in je v tem času podprl 58 raziskovalk. Po njegovih besedah jubilej dokazuje, da podpora ženskam v znanosti »ni trenutni trend, temveč globoko zasidrano prepričanje«.
Grayling, gov.si
L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«
