Z uporabo digitalnih kart izgubimo celostno sliko prostora.
Danes ima večina ljudi karto celotnega sveta na pametnem telefonu, kljub temu pa papirnate karte še vedno potrebujemo, meni vodja področja za kartografijo in topografijo na Geodetskem inštitutu Slovenije Primož Kete.
Karte so nepogrešljiv vir podatkov o stanju prostora. So eden najstarejših načinov komunikacije in shranjevanja in prenašanja podatkov. Najstarejše pa segajo tudi več kot 10.000 let v zgodovino, zarisovali pa so jih na glino, kamne in stene jam.
Kljub temu da so se z razvojem tehnologije digitalizirale tudi karte, do katerih lahko dostopamo preko svojih naprav in so vedno na dosegu roke, pa papirnate karte še vedno potrebujemo.
Kot pravi Kete, si z uporabo papirnate karte v možganih ustvarimo mentalno sliko prostora, ki ga karta prikazuje, s tem pa lažje dobimo orientacijo po prostoru. Pri digitalnih kartah pa vedno dobimo le izsek prostora, zaradi česar izgubimo celostno sliko. »Če zmanjka baterije, neuki uporabniki, ki jih zanima le prihod od točke A do točke B, ne bodo vedeli, kaj se nahaja severno od njih,« je dejal Kete.
Tudi v vojski, pomorstvu še vedno uporabljajo papirnate karte, saj se ne morejo zanašati na elektronsko napravo, ki ji lahko zmanjka baterije.
Kartografske projekcije
Nekatere karte svet prikazujejo bolj verodstojno, druge manj, razlog pa tiči v tem, da so izdelane v različnih kartografskih projekcijah. Gre za natančno določene matematične osnove, ki omogočajo prenašanje vsake točke s površine Zemlje na ravno ploskev.
Kot pojasnjuje Kete, je od kartografske projekcije odvisno, kako verodostojno bodo koti, razdalje in površine na karti prikazane oziroma v kolikšni meri bodo deformirane.
Pri digitalnih kartah vedno vidimo le del nekega prostora, zaradi česar izgubimo celostno sliko in se težje orientiramo.
V svetu obstaja več sto projekcij, ki so izdelane za različne namene, med bolj znanimi pa je najverjetneje Mercatorjeva projekcija iz 16. stoletja. Pri tej projekciji se z oddaljenostjo od pola površine močno popačijo, saj so poldnevniki in vzporedniki prikazani kot ravne črte in se sekajo pod pravim kotom. Karta je bila namreč izdelana za potrebe navigacije pomorščakov ter jim omogočala, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte.
Projekcijo pa so uporabili tudi za Googlov zemljevid, zaradi česar je naletel na številne kritike. A kot je poudaril Kete, je za prikaz na spletu to najbolj primerna projekcija. »Danes se še vedno uporablja tudi na navigacijski karti, saj ima to dobro lastnost, da točko A in B povežeš z ravno črto, izmeriš azimut in če mu slediš, boš prišel na cilj.«
Za najbolj pravilno projekcijo doslej zaslužen tudi Slovenec
V lanskem letu so se predvsem v tujih medijih pojavile novice, da bodo odslej za šolske karte sveta namesto Mercatorjeve uporabljali ekvivalentno Gall-Petersovo kartografsko projekcijo, ki naj bi bolj pravilno prikazala svet.
Kot odgovor na zapise v medijih ter kot dokaz, da omenjena projekcija ni edina alternativa Mercatorjevi, so se Tom Patterson, Bernhard Jenny ter Slovenec Bojan Šavrič, ki deluje v okviru podjetja Environmental Systems Research Institute (ESRI) v Kaliforniji v ZDA, odločili, da izdelajo novo, t.i. ekvivalentno Zemljino projekcijo, ki po besedah Keteja bolj verno prikazuje Zemljino površino.
Kot so Šavrič, Patterson in Jenny zapisali v članku v znanstveni reviji International Journal of Geographical Information Science, ta projekcija popači oblike kopnega, tako na območju ekvatorja kot tudi v okolici obeh polov, tovrstne deformacije pa so pri ekvivalentni zemljini projekciji precej manjše.
Temelji na široko uporabljeni Robinsonovi projekciji, a za razliko od slednje ohranja relativno velikost območij. Projekcijo je v svoj program Projector implementirala tudi ameriška vesoljska agencija Nasa in kmalu po objavi je Nasin Goddardov inštitut za prostorske študije projekcijo uporabil za objavo podatkov o temperaturnih anomalijah v juliju.
The July GISTEMP data update was posted this morning. The global mean temperature anomaly for July was +0.78°C (above the 1951-1980 baseline average). https://t.co/EDTZWLm1mU pic.twitter.com/lMP0UH8by4
— NASA GISS (@NASAGISS) 15 August 2018
Izdelava kart
Postopek izdelave karte je danes še vedno podoben kot nekoč, spremenila se je le programska oprema, zmogljivost računalnikov, postopki in metode za avtomatsko obdelavo in generalizacijo so napredovali. Čeprav imajo računalnike, pa je po besedah Keteja še vedno veliko ročnega dela.
Vsak kartograf karti doda osebno noto, umetniški dodatek, saj je kartografija po besedah Keteja tudi umetnost. Tako je pomembno, da ima kartograf občutek za estetiko, splošno kompozicijo. Karta mora namreč po besedah Keteja slediti teorijam zaznavanja prostora, barvnih odvisnosti, biti mora berljiva, hkrati pa tudi estetska.
Danes se dela predvsem na tem, kako izboljšati prikaz, tehnike, kako narediti stvari bolj zanimive, zato se poslužujejo tudi 3D-prikazov, zanimivo področje, v katerega se usmerja kartografija, pa je po besedah Keteja tudi 3D-tisk modelov površja.
Krog STA
splet (vir)