Kako preprečiti, da umetna inteligenca tvoje možgane spremeni v cmok
GPS ti lahko pokvaril občutek za orientacijo. Iskalniki slabijo tvoj spomin. Znanstveniki opozarjajo, da bi umetna inteligenca lahko storila enako z vsem – od ustvarjalnosti do kritičnega razmišljanja.
Mnoge raziskave kažejo, da bi lahko imeli ljudje, ki se preveč zanašajo na umetno inteligenco, težave z ustvarjalnostjo, pozornostjo in kritičnim razmišljanjem. Druge raziskave opozarjajo, da umetna inteligenca zmanjšuje miselni napor uporabnikov ter da bi lahko zaradi nje imeli manj lastnih izvirnih idej. Znanost na tem področju je še nerazvita in dokončnih odgovorov o tem še ne poznamo. Vsekakor pa se pojavlja tudi vprašanje: bi nas moralo skrbeti?
“Na splošno da,” pravi Adam Green, profesor nevroznanosti in direktor Laboratorija za relacijsko kognicijo na Georgetown University v ZDA. Poudarja sicer, da je sama tema zelo zapletena. Umetna inteligenca namreč opravlja delo, ki je nekoč zahtevalo miselni napor. “Obstaja veliko dokazov, da bo tvoja sposobnost za določeno vrsto razmišljanja začela pešati, če lastnega razmišljanja ne uporabljaš več toliko.”
Kje se pojavlja težava?
Tudi če sam ne želiš uporabljati ChatGPT ali Clauda, se odgovori umetne inteligence pojavljajo na vrhu iskanja na Googlu. Tej tehnologiji se je vse težje izogniti, vendar pa obstajajo načini, kako se izogniti največjim možnim tveganjem. Po besedah Jared Benge, profesorja in kliničnega nevropsihologa na Dell Medical School, pa to ni vprašanje “vse ali nič”. Uporaba umetne inteligence še ne pomeni, da ti odgovori lahko škodijo. Če ti na primer sprosti miselni prostor za pomembnejše stvari, je to lahko celo dobro za tvoje kognitivne sposobnosti.
“Zakaj mislimo, da bo umetna inteligenca tako zelo drugačna od drugih stvari, na katere so se naši možgani že prilagodili?” pravi Benge. “Ni samo orodje tisto, ki je samo po sebi dobro ali slabo.” Tako kot pri vsaki drugi tehnologiji tudi pri umetni inteligenci način uporabe določa to, ali ti pomaga ali škodi. Vsekakor pa je vedno dobro premisliti, kako uporabljaš ta orodja.
Česa nas pravzaprav skrbi?
Pred približno dvajsetimi leti se je pojavila ideja, da bi lahko pretirano zanašanje na tehnologijo povzročilo nekakšno “digitalno demenco”. Ta bi lahko vodila v slabšanje kratkoročnega spomina in drugih kognitivnih procesov. Jared Benge je nedavno sodeloval pri metaanalizi, ki je zajela 57 raziskav z več kot 411.000 odraslimi. Skupaj s soavtorjem nista našla nobenih dokazov za digitalno demenco. Uporaba tehnologije je celo kazala na manjše tveganje za kognitivne motnje.
Toda to še ne pomeni, da se ni česa bati. Raziskave so namreč pokazale, da ljudje, ki se zanašajo na satelitsko navigacijo, kot je GPS, prenehajo ustvarjati miselne zemljevide svojega okolja. To sčasoma slabi njihov prostorski spomin. Podoben pojav, imenovan “Google učinek”, se je pojavil z razmahom spletnih iskalnikov. Dokazano je, da si manj verjetno zapomnimo informacije, ki jih najdemo prek iskalnika. Razlog se nahaja v tem, da za to potrebujemo zelo malo truda. Zdi se, da možgani postanejo slabši pri nalogah, ki jih prepustimo drugim orodjem. Umetna inteligenca pa je najmočnejše orodje za takšno “prepuščanje dela” v zgodovini.
Kakšne so lahko posledice?
Nedavna raziskava je pokazala, da so intenzivnejši uporabniki umetne inteligence dosegli občutno slabše rezultate na standardnem testu kritičnega mišljenja. To naj bi se pojavilo zato, ker so se navadili svoje miselne procese “prepuščati robotom”. Ljudje celo zaupajo umetni inteligenci bolj kot lastnemu razmišljanju in intuiciji – tudi kadar se umetna inteligenca moti. Raziskovalci na University of Pennsylvania ta pojav imenujejo “kognitivna predaja”.
Težava postane še večja, kadar o določeni temi veš manj. Raziskava oddelka Microsoft Research je pokazala, da si najbolj ogrožen takrat, ko področja ne poznaš dobro. “Če uporabnik nima dovolj znanja, da bi presodil, ali je odgovor dober ali ne,” pravi Hank Lee, doktorski študent na Carnegie Mellon University in soavtor raziskave, “je to lahko nevarno.”
Kaj storiti?
Rešitev se začne še preden odpreš aplikacijo. Če odgovoru naključnega neznanca ne bi zaupal, potem ne bi smel slepo zaupati niti umetni inteligenci, pravi Hank Lee. Prav pri takšnih temah moraš najprej uporabiti lastno presojo. Poskusi si najprej ustvariti približno mnenje in znanje o temi, nato šele uporabi umetno inteligenco. Tako umetna inteligenca preverja trdnost tvojega razmišljanja, namesto da ga nadomešča.
DOSTOP.si / IK
Unsplash
