Izkušnja bližine smrti: kaj se dogaja v možganih tik pred smrtjo
Nove raziskave možganske aktivnosti kažejo, da se tik pred smrtjo v možganih pojavi kratek izbruh zavesti. Znanstveniki skušajo razumeti, kaj človek v zadnjih trenutkih doživlja in zakaj so te izkušnje pogosto povezane z občutkom miru.
Kaj človek občuti ob koncu življenja, je eno izmed vprašanj, na katera znanost še vedno išče odgovore. Priče, ki jih je doletela izkušnja bližine smrti, pogosto opisujejo občutke miru, lebdenja, srečanja z bližnjimi ali svetlobo na koncu tunela. Danes pa raziskovalci prvič pridobivajo tudi objektivne podatke o tem, kaj se v zadnjih trenutkih življenja dogaja v možganih.
Možgani se ne “izklopijo” takoj
S pomočjo elektroencefalografije (EEG) lahko znanstveniki spremljajo možgansko aktivnost pri bolnikih, ki umirajo. Rezultati kažejo, da možgani tik pred smrtjo ne ugasnejo takoj, temveč se lahko za kratek čas celo zelo aktivirajo. Ko možgani zaradi pomanjkanja kisika preidejo v stanje hipoksije, se najprej pojavi močan izbruh možganskih valov. Tega pa raziskovalci povezujejo z zavestnim doživljanjem.
Izbruh zavesti v zadnjih trenutkih
V manjši študiji Univerze v Michiganu so pri nekaterih umirajočih bolnikih zaznali povečano aktivnost gama valov. Ti valovi so povezani z intenzivnim razmišljanjem, pozornostjo in zavestjo. Aktivnost se je pojavljala v predelih možganov, ki so ključni za zaznavanje in zavest. To odkritje postavlja pod vprašaj staro prepričanje, da možgani pred smrtjo preprosto “ugasnejo”.
Zakaj nekateri pred smrtjo vidijo svoje življenje?
Raziskovalci domnevajo, da bi ta izbruh aktivnosti lahko bil nevrološka osnova pojavov, kot je izkušnja bližine smrti. Ob tem so tik pred smrtjo zelo aktivni tudi centri za spomin. To bi lahko pojasnilo poročila ljudi, da so v kritičnih trenutkih videli prizore iz svojega življenja ali obraze bližnjih.
Kemija miru
Med procesom umiranja možgani sproščajo tudi različne kemične snovi. Endorfini lahko povzročijo občutek miru in olajšanja, serotonin okrepi vidne podobe. Drugi nevrotransmiterji pa pomagajo zapisati izkušnjo v spomin. Nekateri znanstveniki menijo, da gre za evolucijski obrambni mehanizem, ki pomaga telesu lažje prenesti izjemno stresno situacijo.
Smrt kot proces
Pomembno spoznanje sodobnih raziskav je tudi, da smrt ni enkraten trenutek, temveč proces. Možgani lahko ostanejo aktivni še nekaj časa po tem, ko srce preneha biti.
Manj strahu pred neznanim
Čeprav znanost še nima vseh odgovorov, nova dognanja prinašajo tolažbo. Namesto teme in bolečine je mogoče, da mnogi ljudje v zadnjih trenutkih doživijo občutek miru. Razumevanje teh procesov ne pomaga le pri raziskovanju zavesti, temveč tudi zmanjšuje strah pred enim največjih neznank človeškega življenja.
DOSTOP.si / 
