
Mikrobi, ki se zadržujejo na površinah, so lahko prav problematični. Predvsem na krajih, kot so telovadnice, kjer bakterije kar cvetijo. Naš najaktualnejši virus, COVID-19, na primer naj bi na površinah ostal kar tri dni. Kar nekaj sekund več kot 5 …
Kako na kontaminacijo hrane vpliva čas?
Kako torej čas vpliva na to, koliko patogenov (povzročiteljev bolezni oz. mikroorganizmov) nase navleče padla hrana? O prenašanju bakterij na hrano je bilo izvedenih že kar nekaj raziskav. Veliko pa naj bi bilo odvisno od tega, na kakšno površino hrana pade.
Na keramičnih površinah se na kos hrane (v dotični raziskavi na salamo) prenese kar 99 odstotkov bakterij. Specialist za nalezljive bolezni dr. Dominic Sparkes pravi, da večina bakterij načeloma res ne povzroča nobenih bolezni prebavil, obstajajo pa nekatere (npr. salmonela), ki povzročajo vnetje želodca in prebavil, hkrati pa na površinah ostanejo dalj časa. Že majhne količine teh bakterij lahko povzročijo slabo počutje.

V okolju pogosto najdemo tudi bakterije, ki proizvajajo toksine. Ob zaužitju ti toksini povzročajo bruhanje. Če se hrana kotali po kuhinjskih tleh, je tako ob srečanju s tovrstno bakterijo verjetno ne reši niti 5-sekundno pravilo.
Za srečanje hrane in patogenih organizmov je veliko več možnosti na tleh kuhinje kot na pultih, saj te praviloma čistimo bolj redno in temeljiteje.
Od kod pa 5-sekundno pravilo sploh prihaja?
Tako kot pri mnogih pregovorih in ljudskih pravilih tudi izvor pravila 5-ih sekund ni povsem jasen. Tovrsten pristop k pobiranju hrane morda izvira že iz časa Džingiskana, prvega velikega kana Mongolskega cesarstva, ki je začel vladati leta 1206.

Ta razvpiti voditelj naj bi imel prav zanimivo pravilo o uživanju padle hrane: “če je dovolj dobro zame, je dovolj dobro tudi zate“. Če je to tesno povezano z našo sodobno interpretacijo, ne vemo zagotovo, pred uživanjem potencialno kontaminirane hrane pa je za trenutek morda vseeno smiselno pomisliti o možnih posledicah.