Hrana je preveč dragocena, da bi končala v smetnjaku!
Ljudje imamo že od nekdaj radi hrano. Hrana ni samo vir energije, ki jo naše telo potrebuje za življenje. Ob hrani se družimo in s hrano praznujemo. Nenazadnje pa, hrano imamo radi, ker je okusna. Zato preseneča dejstvo, da kar tretjina hrane ne konča na naših krožnikih.
V svetu vsako leto zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. S takšno količino bi lahko nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 4-krat več kot je lačnih ljudi na svetu.
Po zadnjih podatkih zavržemo samo v EU letno kar 173 kg hrane na Evropejca. Po podatkih statističnega urada RS smo leta 2018 v Sloveniji zavrgli skoraj 139.900 tisoč ton hrane, kar je približno 68 kg na prebivalca. Od tega kar polovico v gospodinjstvih.
Največ hrane pristane med odpadki, ker porabe hrane vnaprej ne načrtujemo, kupimo in pripravimo več hrane kot je dejansko potrebujemo, ostankov hrane pa ne znamo s pridom izkoristiti.
Hrana se zavrže vzdolž celotne dobavne verige
Ko govorimo o zavrženi hrani, s tem ne mislimo samo hrane, ki jo zavržemo kot porabniki v gospodinjstvih, temveč tudi živila, ki jih zavržejo trgovine, ker jih ne prodajo, živila, ki jih zavržejo v restavracijah, hotelih, šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele ter živila, ki jih proizvajalci ter pridelovalci izgubijo pri transportu.
Zavedati se moramo, da ne zavržemo le 1,3 milijarde ton hrane, temveč skupaj z njo tudi velikanske količine vode, zemlje in energije. Namreč, proizvodnja hrane je prav tako del prehranske verige. Vse se namreč prične na kmetiji, kjer sta zemlja in voda. V gnojilih, strojih za obdelovanje in transportu pa se kaže vsa potrebna energija. Ko hrano nato zavržemo, vržemo proč tudi vse vire, ki so bili potrebni za njeno proizvodnjo.
Zavržena hrana, lakota in vpliv na podnebne spremembe
Omeniti je potrebno še, da obstaja velika razlika med bogatimi industrializiranimi državami ter tistimi v razvoju. Ljudje v bogatih državah namreč vsako leto zavržejo povprečno med 95 in 115 kg hrane na osebo, medtem ko se v revnejših državah na leto zavrže le med 8 do 11 kg hrane na osebo.
Veliko naše hrane se proizvaja prav v revnejših državah, kjer vlada lakota (npr. v Afriki). Za te države je značilno tudi to, da primanjkuje vode in prav zaradi kmetij, kjer imajo razvite velike namakalne sisteme za proizvodnjo, mnogi ljudje sploh nimajo dostopa do pitne vode. Zato je še posebej žalostno, da z zavrženo hrano vržemo proč tudi ta dragoceni vir- vodo.
Podatki Evropske komisije kažejo, da se tudi v Evropi 44 % sladke vode porabi za kmetijstvo, zaradi pomanjkanja vode pa je prizadetih 11 % evropskega prebivalstva.
V EU se v enem letu v prehranski verigi zavrže npr. 377.000 ton paradižnika. Za pridelavo take količine paradižnika je potrebnih 90 kvadratnih kilometrov površin, 57 milijard litrov vode in sedem milijonov delovnih ur. Pridelek pa konča na smetišču.
Po podatkih Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) je v svetu podhranjenih 793 milijonov ljudi. V sami EU pa si 55 milijonov ljudi (9,6 % prebivalstva) niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka.
Zavržena hrana prispeva v veliki meri tudi k izpustom toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja in tako pospešujejo podnebne spremembe. Proizvodnja enega kilograma hrane izpusti v ozračje 4,5 kg CO2, 8% človeških izpustov toplogrednih plinov pa gre na račun zavržene hrane.
EU bi rada zmanjšala količino zavržene hrane
EU se odločno zavzema, da bi se do leta 2030 količina zavržene hrane zmanjšala vsaj za polovico, glede na stanje danes. Evropska komisija je preprečevanje nastajanja zavržene hrane določila kot ključno prednostno nalogo pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva in trajnostne družbe. Skladno z navedenim je prva na svetu sprejela skupno metodologijo za merjenje količine zavržene hrane. Na podlagi te pa bodo države članice Evropske unije lahko tovrstne odpadke količinsko opredelile na vseh stopnjah prehranske verige in usklajeno spremljale količine zavržene hrane po vsej Evropski uniji od kmetijske proizvodnje do porabe gospodinjstev.
Ker lahko sami veliko spremenimo s tem, da vsak od nas začne spreminjati odnos do hrane pri sebi je Informacijska točka Europe Direct Podravje v četrtek, 27. avgusta 2020, med 10. in 13. uro v okviru Arta Kampa v Mestnem parku Maribor izvedla delavnico Bodi kreativen: Porabi in ponovno uporabi [Use&Re-use], ki je bila namenjena zavrženi hrani. Na delavnici smo sodelujočim podali veliko informacij o zavrženi hrani. Naučili smo jih kako iz odpadne in zavržene zelenjave pridelati novo, svežo zelenjavo kar doma, v okrasnem lončku.
Do 40 % od tega, kar se vzredi ali vzgoji za prehrano, se ne poje. In vendar je vsak 8. prebivalec planeta lačen, vsak 3. pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Veliko bi se rešilo že, če bi spremenili svoj odnos do hrane in če bi je manj zavrgli. Vsak bi moral začeti pri sebi! Ali se zavedaš, da si s tem, ko si zavrgel en hamburger, zavrgel tolikšno količino vode, kot se je porabi za 90 minut tuširanja?
Nekaj praktičnih nasvetov Evropske komisije, s katerimi lahko zmanjšamo količino zavržene hrane
Najbolj preprost nasvet je: Hrane ne mečimo proč! Doma namreč največkrat zavržemo hrano, ker je ne shranimo pravilno ali pa nas zavedejo različne navedbe o datumu trajanja.
Ali veste, da oznaka “Uporabno najmanj do” pomeni, da po tem datumu lahko hrano še vedno jeste, čeprav morda ne bo več najboljšega okusa. Oznaka “Porabiti do” pa pomeni, da po tem datumu uživanje hrane ni več varno.
Drugi prav tako preprost nasvet pa je, da si na krožnik naložimo samo toliko, kolikor bomo dejansko lahko pojedli.
Z majhnimi spremembami pri načinu, kako nakupujemo, pripravljamo in razmišljamo o hrani, lahko občutno zmanjšamo količino zavržene hrane. S tem storimo nekaj dobrega zase, za okolje in nenazadnje tudi za našo denarnico.
Europe Direct Podravje
Pixabay, Europe Direct Podravje
European Commision
