Po letih raziskav so znanstveniki ugotovili, da ima sprehajanje po dežju lahko več pozitivnih učinkov na razpoloženje, saj spodbuja sprostitev. Dež pa ni koristen le za razpoloženje: raziskave kažejo tudi, da iz zraka odstranjuje škodljive snovi, njegov prepoznaven vonj pa lahko celo izboljša spomin.
Povečanje serotonina
Glavni razlog naj bi bil ta, da dež sprošča negativne zračne ione. To so molekule kisika z dodatnim elektronom, ki nastanejo, ko dežne kapljice trčijo med seboj ali ob površino in se pri tem razbijejo. V višjih koncentracijah naj bi ti ioni spodbujali izločanje serotonina in alfa valov v možganih. To vodi v bolj umirjeno in zadovoljno stanje.
Ko kapljice dežja zadenejo tla, lahko ob tem razpršijo negativne ione v zrak. Gre za proces, znan kot Lenardov učinek. Zato se za večji “odmerek” negativnih ionov, ki naj bi vplivali na serotonin, priporoča sprehod v dežju. Ob tem pa je zaradi varnosti nujno poiskati zavetje, če se pojavijo strele.
Nekateri znanstveniki menijo, da bi bili ti učinki lahko povezani tudi s tem, da negativni ioni povečajo raven kisika v krvi. To naj bi povzročilo podoben občutek izboljšanega razpoloženja kot intenzivna telesna vadba.
Kaj vemo?
Raziskave o vplivu negativnih ionov na razpoloženje so se začele v 50. letih prejšnjega stoletja. Rezultati so bili dolgo časa neprepričljivi, vse dokler v 90. letih niso postali na voljo naprednejši ionizatorji z visoko napetostjo. Ti so učinkoviteje proizvajali negativne ione. V eni od odmevnih študij iz leta 1995 so raziskovalci ugotovili, da so udeleženci s sezonsko afektivno motnjo (SAD) veliko pogosteje doživeli izrazito zmanjšanje simptomov kot tisti z nizko intenzivnim zdravljenjem.
Negativni ioni v dežju naj bi iz zraka odstranjevali tudi trdne delce. To lahko vpliva tudi na razpoloženje in zdravje, saj je slabša kakovost zraka povezana s povečano tesnobo in večjim tveganjem za razvoj resnejših duševnih motenj. Kot navaja Pam Dalton, kognitivna znanstvenica na Centru Monell v Pensilvaniji, obstajajo razmeroma dobri dokazi, da negativni ioni lahko iz zraka odstranijo prah, bakterije, alergene in druge delce.
“Ko dežne kapljice padejo na tla, v bistvu »pobirajo« drobne delce v zraku na svoji poti,” pravi Dan Cziczo, profesor za znanosti o Zemlji, atmosferi in planetih na Univerzi Purdue. Električni naboj (ion) v dežni kapljici deluje kot magnet, kar povzroči proces “pometanja«” znan kot koagulacija.
Vonj, ki krepi spomin
Značilen vonj dežja lahko ima tudi psihološki učinek. Ta vonj, znan kot petrikor, se po nevihti dviga iz tal in ga pogosto opisujemo kot močnega in zemeljskega, a hkrati nekako čistega. “Petrikor nastane, ko dež sprosti aerosole iz tal,” pravi Phil Stevenson, profesor rastlinske kemije na Univerzi v Greenwichu. “V suhem vremenu se organske molekule iz rastlin, živali in zemlje kopičijo na površinah. Ko dežne kapljice udarijo ob tla, se te molekule – vključno s hlapnimi rastlinskimi olji – razbijejo v drobne delce, ki se razpršijo v zrak,” še dodaja.
Ni samo vonj in vdihavanje dežja tisto, kar nas lahko spravi v dobro voljo. Pomemben je tudi zvok, zato so na napravah za sproščanje pogosto na voljo zvočni posnetki dežja. Enakomeren dež lahko zniža raven kortizola, kar sproži občutek umirjenosti, hkrati pa prekrije moteče zvoke iz okolja.
DOSTOP.si / IK
Unsplash
