Okolje

Knjiga Zadnji dve kot opozorilo izumiranju živalskih vrst zaradi človeka

Knjiga Zadnji dve avtorjev Boštjana Videmška in Maje Prijatelj Videmšek prinaša zgodbo o zadnjih dveh predstavnicah severnih belih nosorogov, Najin in njeni hčerki Fatu. Nosoroginji sta pričevalki sodobnega izumiranja živalskih vrst, ki je posledica človeškega pohlepa, norosti in uničevanja vsega. Znašli sta se sredi antropocentričnega viharja.

Živalske vrste izumirajo zaradi vojn, divjega lova, podnebnih sprememb …

Novinarja in zakonca Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek sta se skupaj s fotografom Matjažem Krivicem odpravila po poti reševanja živalske vrste, ki ji pripadata Najin in Fatu. Nosoroginji simbolizirata sodobno izumiranje mnogih vrst, ki je posledica vojn, divjega lova, globalnega trga z divjimi živalmi, podnebnih sprememb ter ustroja svetovne ekonomije in geopolitike.

Njuna knjiga s polnim naslovom Zadnji dve: Najin in Fatu, reševanje vrste na robu izumrtja je pa tudi zgodba o prizadevanjih znanstvenikov za ohranitev živalskih vrst. Možnosti za naravno nadaljevanje vrste severnih belih nosorogov ni več, saj je pred leti umrl zadnji samec. Zato so se znanstveniki leta 2015 združili v mednarodni konzorcij BioRescue ter se posvetili postopkom umetne oploditve in tehnologijam matičnih celic.

Edino upanje za nadaljevanje vrste so znanstveniki

Ker ne Najin ne Fatu nista sposobni zanositi, so se odločili za umetno oploditev s pomočjo prenosa zarodkov v nadomestne matere sorodnih južnih belih nosorogov. Prvi prenosi zarodkov – ob tehnologiji matičnih celic edinem upanju za vstajenje in ohranitev vrste – se bodo zgodili v tem ali naslednjem letu. Uspeh bi pomenil rešitev funkcionalno izumrle vrste. Knjiga je zato tudi hvalnica naravovarstvu, nepopustljivosti ter sobivanju ljudi in divjih živali.

Tako se je usoda Najin in Fatu, ki strogo varovani bivata v kenijskem rezervatu Ol Pejeta, znašla v stičišču vojne, geografije, krčenja njunega naravnega okolja in podnebnih sprememb na eni strani ter najsodobnejših znanstvenih prizadevanj za ohranitev živalske vrste na drugi. Po besedah Videmška sta nosoroginji parabola stranpoti človeške civilizacije in okoljske katastrofe, njuna zgodba pa obenem ponuja roko odrešitve.

Trenutno je kritično ogroženih okoli 16 tisoč živalskih vrst. Kljub znanstvenim prizadevanjem je tudi prihodnost vrste severnih belih nosorogov negotova. Ko bo na svet prišel prvi mladič, bo to res zgodovinsko, a pot od enega mladiča do rešitve celotne vrste je zelo dolga. Sodobna tehnologija ne bo dovolj za ohranitev vrst, ampak se bo moralo temeljito spremeniti bivanje človeštva, meni Prijatelj Videmškova.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button