OkoljeZnanost

Astronomski pojavi, ki jih bomo lahko opazovali letos

Leto 2024 bo prineslo nekaj zanimivih astronomskih pojavov, so sporočili z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko (FMF). Pri nas bomo opazovali komete, konjunkcijo planetov in nekatere meteorske roje. Osupljiv Sončev mrk se obeta v Ameriki, ker se Sonce bliža višku aktivnosti, pa bo spremljanje polarnih sijev še bolj zanimivo, so navedli.

Sončev in lunin mrk

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, sončevi mrki v letu 2024 iz naših krajev ne bodo vidni. Najbolj atraktiven Sončev mrk pa bodo v Ameriki doživeli 8. aprila. Popolna faza mrka bo prečkala severni del ameriške celine, od Mehike do kanadskega Labradorja. Najdlje bo popolnost trajala v Mehiki, kjer bo Luna zakrila Sončevo ploskvico štiri minute in 28 sekund.

Iz Slovenije pa bomo lahko 18. septembra opazovali delni Lunin mrk, ki pa ne bo izrazit, saj bo Luna potovala pretežno skozi Zemljino polsenco. Zemljina senca bo zakrila samo manjši del Lune.

Tudi v 2024 polarni sij?

Preteklega novembra smo lahko tudi pri nas opazovali polarni sij, ki je po navedbah FMF na naši zemljepisni širini redek pojav. Sonce bo v letu 2024 doseglo najbolj aktiven del svojega enajstletnega cikla, zato bo verjetnost pojava polarnega sija višja. “Polarni siji so pri nas vidni za največ nekaj ur, nizko nad severnim obzorjem. So neizrazita zavesa svetlobe, skoraj nezaznavne barve, ki pa jo lahko lepo vidimo na fotografijah,” so zapisali.

Zaradi povečane Sončeve aktivnosti bo predvidoma na Soncu vidnih tudi več temnejših območij, ki jim pravimo Sončeve pege.

Kometi in mateorski roji

Letos nas bo obiskal komet 12P/Pons-Brooks, ki vsakih 71 let zaide v notranje predele Osončja. Zanj so značilni nenadni izbruhi svetlosti, ki se zgodijo vsakič, ko se začne približevati Soncu. Kot so sporočili s fakultete, mu je v preteklem letu svetlost poskočila najprej za 100-krat, potem pa še za 15-krat. Trenutna napoved kaže, da bo konec marca in v začetku aprila na meji vidnosti s prostim očesom. Če se mu bo sij še povečal, pa bo komet lepo viden s prostim očesom v večerni zarji. Z nekaj sreče se ga bo videlo kar med popolnim Sončevim mrkom 8. aprila.

V preteklem letu je bil odkrit komet C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS), ki bo konec septembra najbližje Soncu. V ugodni legi za opazovanje bo v začetku oktobra, po sončnem zahodu. Po napovedih astronomov bi lahko bil takrat viden s prostim očesom. Natančnejše napovedi bodo znane šele, ko se bo komet približal Soncu in razvil rep, so navedli.

Med meteorskimi roji bodo izrazitejši predvsem Perzeidi z viškom aktivnosti med 12. in 13. avgustom kmalu po polnoči, potem ko bo zašla Luna. Takrat lahko pričakujemo okrog 80 utrinkov na uro. Manj sreče pa bomo v letu 2024 imeli z ostalimi meteorskimi roji, posebej oktobrskimi Orionidi, novembrskimi Leonidi in decembrskimi Geminidi. Nebo bo takrat namreč razsvetljevala polna ali skoraj polna Luna.

Zaradi gibanja planetov po nočnem nebu se včasih zgodi, da se ti navidezno znajdejo tesno skupaj. Gre za pojav, ki mu pravimo konjunkcija. Letos bo zanimiva konjunkcija 15. avgusta, ko bosta Jupiter in Mars navidezno tesno skupaj na nebu, manj kot pol stopinje narazen drug od drugega. S prostimi očmi ju bomo lahko videli visoko nad vzhodnim obzorjem, so še sporočili.

Ob menjavi letnih časov se sicer že 15. leto zapored odpirajo vrata Astronomskega observatorija Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ob dnevih odprtih vrat nudijo poleg obiska observatorija in predavanj članov Astronomske skupine vodeno opazovanje nočnega neba. Mesečni program za najbolj vedoželjne predstavljajo Večeri na observatoriju, kjer poljudno predavanje sooblikujemo z opazovalno delavnico.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Preberi še
Close
Back to top button