Einsteinov učinek ali zakaj slepo verjamemo znanstvenikom
Misliš, da imaš precej dober radar za "bullshit"? Pomisli še enkrat – nove raziskave so pokazale, da je večina ljudi dovzetna za Einsteinov učinek, pri katerem tudi popolne bedarije smatramo kot dejstva, če le menimo, da jih je izustil znanstvenik.
Povsem sveža raziskava, objavljena v reviji Nature Human Behaviour, se je ukvarjala z nejasnimi in nesmiselnimi trditvami, ki kljub svoji nejasnosti in nesmiselnosti zvenijo globoke in resnične. V raziskavi so s tem namenom obravnavali ocenjevanje verodostojnosti takšnih izjav. V sklopu študije je sodelovalo nekaj več kot 10 tisoč ljudi iz 24 držav.
Kljub temu, da so bile vse izjave popolne neumnosti, jih je 76 odstotkov udeležencev označilo kot vsaj povprečno verodostojne, ko so bile te pripisane izmišljenemu fiziku. Neumnosti iste kategorije pa je za verodostojne istočasno ocenilo samo 55 odstotkov udeležencev, ko je bil pod izjavami podpisan prav tako izmišljen duhovni vodja.
Šlo je za res velike neumnosti
Znanstveniki poudarjajo, da so izbrali res neumne izjave, ki jih je skoraj nemogoče potrditi ali ovreči. Prav z uporabo tovrstnih dvoumnih trditev pa so želeli ugotoviti učinek (domnevnega) avtorja na verodostojnost vsebine trditev.
Nagnjenost h kupovanju takšnih neumnosti so raziskovalci poimenovali Einsteinov učinek. Ime so izbrali zato, ker odraža pripravljenost, da sprejmemo izjave zaupanja vrednih strokovnjakov, četudi samih izjav ne razumemo. Tako kot verjamemo, da je E = mc² in da antibiotiki pozdravijo pljučnico. Sami verjetno ne razumemo, kaj bi te izjave lahko pomenile, jim pa verjamemo, ker tako trdi nekdo verodostojen.
Kot običajno, se vrnemo k ostankom evolucije
Z evolucijske perspektive je spoštovanje verodostojnih avtoritet, kot so učitelji, zdravniki in znanstveniki, namreč strategija, ki omogoča učinkovito učenje in prenos znanja.
In morda še zanimivost – tudi tisti, ki so se v raziskavi opredelili za zelo verne, so bolj kot izjavam duhovnega vodje zaupali izjavam znanstvenika.