Koliko pravih prijateljev imamo zares? Raziskava razkriva, kaj si želijo mladi
Koliko ljudi bi lahko poklical sredi noči, če bi res potreboval pomoč? Nova raziskava med mladimi razkriva, da odgovor pogosto ni odvisen od števila sledilcev ali poznanstev, temveč od nekaj iskrenih odnosov, ki ostanejo tudi takrat, ko je najtežje.

Prijateljstvo je eden najpomembnejših delov mladosti. Prav prijatelji pogosto postanejo ljudje, s katerimi delimo največ smeha, najlepše spomine in tudi najtežje trenutke. Toda v času, ko smo z drugimi povezani skoraj ves čas prek telefonov in družbenih omrežij, se vse pogosteje pojavlja vprašanje, koliko teh odnosov je zares pristnih. Julijska raziskava o prijateljstvih med mladimi ponuja zanimiv vpogled v to, kako danes doživljamo prijateljstvo, osamljenost in medsebojno zaupanje.
Število ni merilo
Čeprav ima večina mladih okoli sebe precej poznanstev, se iz odgovorov jasno vidi, da število ljudi v našem krogu še ne pomeni občutka povezanosti. Velik del sodelujočih je povedal, da bi v primeru resne stiske brez oklevanja poklical le dve ali tri osebe. Nekateri bi se lahko obrnili le na enega človeka, nekateri pa priznavajo, da nimajo nikogar, ki bi mu popolnoma zaupali. Prav ta podatek kaže, kako dragoceni so iskreni odnosi, ki temeljijo na zaupanju in medsebojni podpori.
Osamljenost ali tegobe sodobnega prijateljevanja
Raziskava razkriva tudi zanimiv paradoks sodobnega časa. Mladi so lahko vsak dan v stiku z veliko ljudmi, hkrati pa se vseeno počutijo osamljene. Nekateri opisujejo, da imajo veliko znancev, vendar nimajo osebe, ki bi ji lahko zaupali svoje skrbi ali povedali, kako se v resnici počutijo. Med odgovori se pogosto pojavljajo izkušnje izključenosti iz družbe, občutek, da so ostali brez povabila na druženje, ali situacije, ko so morali ostati doma, ker niso imeli nikogar, s katerim bi odšli na dogodek. Takšne izkušnje dokazujejo, da osamljenost ni vedno povezana s tem, koliko ljudi poznamo, temveč predvsem s kakovostjo odnosov.
Največ prijateljstev nastane v šolah, na fakultetah, različnih dogodkih, festivalih in koncertih. Poletje pogosto prinese nova poznanstva, vendar raziskava kaže, da jih veliko po koncu počitnic počasi zbledi. Družbena omrežja sicer omogočajo, da ostanemo v stiku, vendar všečki in občasna sporočila pogosto ne zadoščajo za dolgoročno prijateljstvo. Za trdne odnose je potreben čas, trud in pripravljenost na redno komunikacijo.
Zapleteni medosebni odnosi
Poseben del raziskave se je dotaknil tudi vprašanja prijateljstva med fanti in dekleti. Večina sodelujočih meni, da sta lahko osebi nasprotnega spola iskrena prijatelja, hkrati pa mnogi priznavajo, da se lahko sčasoma razvijejo tudi romantična čustva. To kaže, da so medosebni odnosi pogosto bolj zapleteni, kot se zdijo na prvi pogled.
Na vprašanje, zakaj prijateljstva sčasoma razpadejo ali se ohladijo, mladi najpogosteje omenjajo pomanjkanje časa, selitve, menjavo šole ali službe ter slabo komunikacijo. Pomemben vpliv imajo tudi družbena omrežja, kjer lahko površinski stiki hitro nadomestijo iskrene pogovore. Med razlogi se pogosto pojavljata tudi pritisk stalne dosegljivosti in pojav tako imenovanega “ghostanja”, ko nekdo brez pojasnila prekine vsak stik.
Kakšen je dober prijatelj?
Kljub vsem spremembam pa raziskava prinaša tudi spodbudno sporočilo. Večina mladih ne išče velikega števila prijateljev, ampak nekaj ljudi, na katere se lahko zanesejo. Med najbolj zaželenimi lastnostmi dobrega prijateljstva izstopajo iskrenost, zaupanje, spoštovanje in odprta komunikacija. Mladi si želijo manj pretvarjanja, manj primerjanja z drugimi in manj časa, ki ga med druženjem namenjamo telefonom.
Prav zato raziskava potrjuje, da pravo prijateljstvo ni vprašanje številk, temveč kakovosti. En iskren pogovor, človek, ki prisluhne brez obsojanja, ali prijatelj, ki ostane ob nas tudi v težkih trenutkih, lahko pomeni veliko več kot stotine spletnih stikov. V svetu, kjer smo navidezno povezani bolj kot kadar koli prej, ostaja največja vrednost še vedno pristen človeški odnos.
Prijateljstvo, ki šteje
Prijateljstva se skozi življenje spreminjajo, vendar njihova vrednost ostaja enaka. Raziskava med mladimi kaže, da si večina želi predvsem iskrenih, zaupanja vrednih odnosov in ljudi, ob katerih se lahko počutijo sprejete. Morda zato pravo vprašanje ni, koliko prijateljev imamo, ampak koliko ljudi nas pozna takšne, kot smo, in ostane ob nas tudi takrat, ko življenje postane zahtevno.
DOSTOP.si / Vir
Unsplash




