Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja
Združenje Ozara se pridružuje številnim organizacijam, ki ob 10. oktobru, svetovnem dnevu duševnega zdravja, opozarjajo na pomen boljše dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce.
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja obeležujemo v času, ko se je naše vsakdanje življenje zaradi pandemije koronavirusne bolezni precej spremenilo. Ne samo, da je virus korenito posegel na številna področja sodobnega človeka – ekonomsko, socialno in kulturno – vse bolj se kažejo posledice, ki jo t.i. nova realnost pušča na duševno zdravje ljudi.
Med pandemijo se psihološka stiska posameznikov povečuje
Dobro raziskano in dokazano je, da lahko naravne nesreče, vojne in drugi množični travmatski dogodki znatno povečajo psihološko stisko posameznika. Zagotovo v to skupino spada tudi letošnja pandemija, saj so tedni in meseci negotovosti, tesnobe, strahu, žalosti in izolacije negativno vplivali na duševno zdravje celotne populacije. Raziskav prav na to temo sicer še ni veliko opravljenih.
Ena prvih pa je študija, objavljena v ameriški strokovni reviji JAMA Network Open. Študija je nakazala, da je med pandemijo kar trikrat več Američanov izpolnilo merila za postavitev diagnoze depresije kot pred njo. Raziskava, ki je potekala pred pandemijo in je zajela približno 5000 odraslih Američanov, je pokazala, da je 8,5 odstotkov med njimi pokazalo dovolj močne znake depresije (vključno z občutkom utesnjenosti ali brezizhodnosti; izgubo zanimanja za stvari, ki jih običajno veselijo; pomanjkanjem energije; težave s koncentracijo; samopoškodbeno vedenje). Od marca do aprila letos so raziskovalci v študijo vključili skoraj 1500 odraslih Američanov in na podlagi podatkov ugotovili, da se je njihovo število povečalo na skoraj 28 odstotkov. Še več ljudi – skoraj dodatnih 25 odstotkov – pa je doživljalo blažje znake depresije.
Ravno neprepoznana in nezdravljena depresija velja za enega izmed glavnih dejavnikov tveganja za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki napravi samomor, je depresivnih. Prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo. Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč, saj je depresija ena izmed najpogostejših duševnih motenj ter je med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu.
Z novo aplikacijo do izboljšanje duševnega zdravja
Svetovni dan duševnega zdravja predstavlja priložnost za ozaveščanje o pomenu, pomanjkljivostih in izzivih na področju duševnega zdravja. V času pandemije koronavirusne bolezni še toliko bolj. Tudi v združenju Ozara se zavedajo, da se bo potreba po skrbi za duševno zdravje in psihosocialni podpori v prihodnjih mesecih znatno povečala. Že sedaj s številnimi projekti sodelujejo v širokem spektru pomoči najbolj ranljivim skupinam na področju duševnega zdravja. V kratkem pa bodo predstavili tudi aplikacijo za pametne naprave, namenjeno vsem, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo ter iščejo poti za izboljšanje lastnega duševnega zdravja. S pomočjo aplikacije bodo lahko njeni uporabniki opravili samooceno svojega duševnega stanja. Uporabniki bodo lažje prepoznali znake, ki bi lahko nakazovali na depresivna oziroma anksiozna vedenja in tako hitreje poiskali strokovno pomoč.
Nova aplikacija in knjižica o depresiji bosta uporabnikom pomagala pri prepoznavanju opozorilnih znakov in na poti do hitrejšega okrevanja oziroma strokovne pomoči.
Kljub prednostim sodobnih tehnologij, pa v Ozari napovedujejo še izdajo knjižice o depresiji. Knjižico so v celoti napisali ljudje, ki se vsakodnevno soočajo z depresijo ali so zaradi nje trpeli v preteklosti. Knjižica, ki bo na voljo povsem brezplačno, bo vsebovala veliko konkretnih nasvetov in praktičnih vaj, ki bodo osebam z depresijo pomagali razumeti ozadje njihovih težav ter pripomogli k njihovem reševanju.
