Kultura

Praznik glasbe: Leta 2018 je na slovenskih odrih bilo 16 koncertov dnevno

V Sloveniji je bilo v 2018 blizu 5800 koncertov ter opernih in plesnih predstav, ki jih je obiskalo skupaj 1,5 milijona oseb.

Praznik glasbe je del svetovne glasbene iniciative Fête de la musique, ki se je začela v 1982 v Parizu. Praznuje se 21. junija, ko je dan najdaljši, noč pa najkrajša. Takrat je idealna priložnost za živo glasbo na prostem, na javnih, za glasbo manj običajnih prizoriščih. Muzicira se v parkih, na ulicah, balkonih, mostovih in vrtovih. Praznik glasbe združuje več kot 120 držav in 700 mest s celega sveta.

Šestina kulturnih prireditev so koncerti

Kulturne ustanove v Sloveniji so v 2018 pripravile 4170 koncertov različnih glasbenih zvrsti. Največ je bilo koncertov zborovske in vokalne glasbe. Če tem prištejemo še preostale glasbene in z glasbo povezane prireditve (operne in druge glasbeno-scenske prireditve, balet, sodobni ples in folklorno dejavnost), pa so bile glasbene prireditve skoraj četrtina vse kulturne ponudbe na odrih v letu 2018; vseh skupaj je bilo namreč 5792 ali povprečno 16 na dan.

Na koncertih in drugih z glasbo povezanih prireditvah poldrugi milijon obiskovalcev

Če sodimo po številu obiskovalcev prireditev, so glasbene prireditve v povprečju bolj priljubljene od preostalih kulturnih prireditev. Koncerti in drugi z glasbo povezani dogodki so bili namreč v 2018 približno četrtina vse odrske ponudbe v Sloveniji. Obiskovalci teh prireditev pa so bili tretjina obiskovalcev vseh kulturnih prireditev.

Največ obiskovalcev je bilo na koncertih zborovske in vokalne glasbe, najmanj pa na koncertih sodobne in komponirane glasbe. Največji povprečni obisk na prireditev so imele baletne predstave, najmanjšega pa sodobni ples.

Na koncertih in drugih glasbenih prireditvah v 2018 je bilo predstavljenih 3775 novih ali na novo naštudiranih del, od tega 46 % del slovenskih avtorjev. Največ novih del od vseh je bilo za zborovsko in vokalno glasbo (več kot 26 %), najmanj pa za baletne predstave (20 del).

Slovenske kulturne ustanove so v 2018 organizirale 116 glasbenih in plesnih festivalov, kar je bilo skoraj polovica (natančneje 48 %) vse festivalske ponudbe v omenjenem letu. Prireditev na teh festivalih je bilo 1187, kar je bilo približno 24 % vseh festivalskih prireditev. Preostale festivalske prireditve so bile pripravljene v okviru gledaliških, filmskih in drugih festivalov.

Nekatere kulturne ustanove ponujajo tudi vzgojno-izobraževalne dogodke, seminarje, delavnice. Pri 1580 tovrstnih dogodkih (oz. 24 %) je bil poudarek na glasbeni, plesni ali folklorni dejavnosti (med temi je bilo največ glasbenih). Udeležilo se jih je skoraj 176.000 oseb, od tega je bilo 85 % otrok in mladine.

Še nekaj podatkov o poklicnih glasbenikih, plesalcih in koreografih pri nas

Konec leta 2019 je bilo v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva vpisanih 1152 glasbenikov/glasbenic, pevcev/pevk, skladateljev/skladateljic (tukaj na kratko glasbenikov) in 260 plesalcev/plesalk, koreografov/koreografinj (tukaj na kratko plesalcev). Toliko oseb je torej opravljalo enega od teh poklicev kot svoj glavni poklic in toliko jih je bilo vključenih v obvezno socialno zavarovanje.

Kaj pa plače? Povprečna mesečna bruto plača oseb v poklicni skupini glasbeniki je v 2013 znašala 2148 evrov, v poklicni skupini plesalci pa 1746 evrov; povprečje v Sloveniji je bilo 1523 evrov. V 2018 pa je povprečna mesečna bruto plača glasbenikov znašala 2347 evrov, plesalcev pa 1936 evrov; slovensko povprečje je bilo 1682 evrov. V 2013 je bila torej povprečna mesečna bruto plača glasbenikov od povprečne mesečne bruto plače vseh delovno aktivnih v Sloveniji višja za 41,0 %, v letu 2018 pa za 39,5 %. Povprečna mesečna bruto plača plesalcev pa je bila v obeh letih višja od slovenske povprečne za okrog 15 %.

 

Ida REPOVŽ GRABNAR / stat.si
 Pixabay

Sorodni članki

Back to top button