Kaj pravijo številke? Mladi v Sloveniji ostajajo dlje doma, a so med najbolj izobraženimi v Evropi
Skoraj polovica mladih v Sloveniji študira, večina pa se od staršev odseli šele okoli 29. leta. Novi podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) razkrivajo zanimivo sliko generacije mladih – od študija in zaposlovanja do osamosvajanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil najnovejše podatke o položaju mladih in študentov v Sloveniji. Številke kažejo, da so mladi pri nas med najbolj vključenimi v izobraževanje v Evropski uniji, hkrati pa se pozneje kot njihovi vrstniki drugod po Evropi osamosvojijo.
Skoraj 80 odstotkov mladih še živi pri starših
Eden najbolj izstopajočih podatkov je, da je leta 2025 kar 79,9 % mladih med 16. in 29. letom še živelo pri starših. To je precej več od povprečja Evropske unije, kjer je takšnih mladih 68,5 %. Razlika je opazna tudi med spoloma. Pri starših živi 83,2 % mladih moških in 76,1 % mladih žensk.
Posledično se mladi v Sloveniji od doma odselijo tudi pozneje. Povprečna starost ob odselitvi znaša 28,8 leta, medtem ko evropsko povprečje znaša 26,3 leta. Slovenci se v povprečju osamosvojijo pri 30 letih, Slovenke pa pri 27,5 leta.
Slovenija v evropskem vrhu po številu študentov
Po drugi strani je Slovenija ena najuspešnejših držav na področju izobraževanja mladih. Leta 2025 je bilo 49 % mladih med 20. in 24. letom vključenih v terciarno izobraževanje, kar Slovenijo uvršča tik pod sam vrh Evropske unije. Višji delež ima le Grčija. V študijskem letu 2025/26 je bilo v Sloveniji vpisanih 85.999 študentov, kar predstavlja 4,4-odstotno rast glede na leto prej.
Med vsemi študenti je bilo 57,7 % žensk, 73,6 % jih je študiralo redno, 15,9 % pa je bilo tujih študentov. Ti prihajajo iz več kot 120 držav sveta, največ iz Srbije, Hrvaške, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Indije.
Katera področja študija so najbolj priljubljena?
Največ študentov se odloča za poslovne in upravne vede ter pravo, kjer študira 21,6 % vseh vpisanih. Sledijo tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo s 16,1 % ter zdravstvo in socialna varnost s 14,8 %.
Številke tako kažejo, da ostajajo najbolj priljubljena področja tista, ki ponujajo dobre zaposlitvene možnosti in veliko povpraševanja na trgu dela.
Nizke številke brezposelnosti
Slovenija dosega zelo dobre rezultate tudi pri kazalniku mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in niso vključeni v usposabljanje (NEET). Leta 2025 je bilo takšnih le 7,6 % mladih med 15. in 29. letom, kar Slovenijo uvršča med tri najbolj uspešne države Evropske unije.
Gre za spodbuden podatek, saj pomeni, da je velika večina mladih bodisi vključena v izobraževanje bodisi že aktivna na trgu dela.
Zakaj mladi ostajajo doma dlje?
Podatki kažejo, da razlog ni pomanjkanje želje po samostojnosti, temveč predvsem razmere na stanovanjskem trgu. Visoke cene nepremičnin, drage najemnine, daljše izobraževanje in počasnejši prehod do redne zaposlitve pomenijo, da si številni mladi lastno življenje ustvarijo pozneje kot prejšnje generacije.
Prav stanovanjska problematika ostaja ena največjih tem, ki vpliva na prihodnost mladih v Sloveniji.
Kaj nam povedo številke?
Statistika kaže precej jasno sliko: mladi v Sloveniji ostajajo med najbolj izobraženimi v Evropi in so zelo dejavni tako v izobraževanju kot pri prvih delovnih izkušnjah. Obenem pa jih do samostojnega življenja pogosto ovirajo visoki življenjski stroški in težja dostopnost stanovanj.
Čeprav je Slovenija po številnih kazalnikih med uspešnejšimi državami Evropske unije, ostaja vprašanje osamosvajanja mladih eden največjih izzivov prihodnjih let.
Unsplash
