Od Kardashianinih beljakovinskih kokic do trendov na TikToku z mešano skuto in piščančjimi smutiji – ljudje gredo v skrajnosti, da bi zaužili več beljakovin. Analiza BBC je namreč pokazala, da se je svetovno zanimanje za iskalni pojem »protein« v zadnjem desetletju povečalo za 213 %. Po podatkih Googla je doseglo rekordno raven leta 2025. Kljub temu pa v naših prehranskih navadah kot vira beljakovin še vedno večinoma ne sprejemamo enega izmed zelo bogatih: žuželk.
Žuželke so hranljiv vir beljakovin in so osnovno živilo v mnogih delih sveta, zlasti v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in Oceaniji. Kaj pa nam pravzaprav preprečuje, da bi jih jedli?
Zakaj ne?
Pri mnogih že sama misel na uživanje žuželk sproži odpor. Nekatere užitne žuželke je Evropska agencija za varnost hrane sicer odobrila za prodajo. Kljub temu bi po poročilu Evropske potrošniške organizacije iz leta 2020 le eden od desetih Evropejcev razmislil o tem, da bi meso zamenjal z žuželkami. V zahodni Evropi so glavni razlogi za izogibanje žuželkam gnus, kulturne norme, prehranska neofobija in skrb za varnost.
Kljub temu žuželke ponujajo trajnostno alternativo mesu. Gre za vir hrane bogate s hranili in z manjšimi potrebami po virih kot tradicionalna živinoreja. »Če pogledamo beljakovine na kilogram, so žuželke zelo okoljsko trajnostne,« pravi Jessica Fanzo, direktorica pobude Food for Humanity na Univerzi v New Yorku. Po njenih besedah za pridelavo žuželk potrebujemo manj energije in virov (zemlja, voda in krma) kot za govedino ali perutnino.
Seveda pa gnus še vedno predstavlja zelo močno čustvo. Razvil se je kot mehanizem preživetja – kot nagonski alarm pred morebitnimi nevarnostmi. Hkrati je tudi naučen odziv, ki ga oblikujejo kulturne norme. Ko se združita nagon in vzgoja, postane premagovanje gnusa velik izziv.
Kaj pravijo znanstveniki?
»Gnus je tesno povezan z našim občutkom čistosti,« pravi David Pizarro profesor psihologije na Univerzi Cornell v New Yorku. »Prisotna je splošna previdnost do novosti, ki se pogosto ujema s konservativnimi pogledi,« še pojasnjuje Pizarro. Dodaja tudi, da naj bi nekoč v prihodnosti žuželke uživali pogosteje. Vprašanje pa je le: kako pridemo do tja?
Jessica Fanzo recimo opozarja, da so prehranske norme arbitrarne. »Jajca so pravzaprav precej čudna. Zakaj jemo jajca? Zakaj smo se odločili, da so jajca normalna, uživanje čričkov pa ne?« še dodaja. No, kdo bi res vedel?
DOSTOP.si / IK
Unsplash
