Te skrbi, da preveč nakupuješ? Mogoče si odvisen/-na od nakupovanja
Imaš občutek, da ne nakupuješ normalno? Se ti zdi, da gre bolj za obsesivno željo kot pa potrebo iz nujnosti? Nenehno razmišljaš samo o tem, kaj boš kupil/-a naslednjič, ko greš v trgovino? Morda se soočaš z odvisnostjo od nakupovanja. Če te tvoje nakupovalno vedenje skrbi ali te skrbi nakupovalno vedenje poznane osebe, ti podajamo nekaj nasvetov za izboljšanje te navade.
David Sack, glavni zdravstveni delavec za Elements Behavioral Health, ocenjuje, da je od 5 do 7 procentov ljudi odvisnih od nakupovanja. Strokovnjaki to potrebo imenujejo kar »kompulzivno nakupovanje«. Sack pravi, da je kompulzivno nakupovanje »stanje, ko imajo ljudje ponavljajočo se in intenzivno željo po nakupovanju in se tej želji le s težavo upirajo. Pogosto nakupujejo in trošijo več denarja, kot si lahko privoščijo. To potem povzroča težave v odnosih in socialnem življenju.« Dodaja tudi, da je skupna značilnost vseh, ki se s tem soočajo, da kupljenih stvari niti ne uporabljajo.
Saj to ni odvisnost … Ali pač?
Strokovnjaki so sprva mislili, da je motnja kompulzivnega nakupovanja podobna OCM (obsesivno-kompulzivni motnji), po več raziskavah pa se zdi, da je bolj podobna odvisnosti (recimo odvisnosti od drog). Pri zasvojenosti droge preplavijo možgane z dopaminom, ki povzroča občutek ugodja. Sack pojasnjuje, da pričakovanje nakupovanja in nakupovanje pri kompulzivnih kupcih sproži podobno sproščanje dopamina. Pravzaprav navaja, da 95 procentov kompulzivnih kupcev poroča, da se jim po dejanju izboljša razpoloženje, podobno kot v zgodnjih fazah zasvojenosti.
Večino od nas tudi skrbi, da prepogosto zapravimo preveč ali opravimo impulzivne nakupe. Impulzivni nakupi pa se močno razlikujejo od kompulzivnih nakupov. Sack pojasnjuje, da je impulziven nakup nečesa, česar si ne moreš privoščiti, običajno manj pogost. Kupci impulzivno kupljeno stvar ponavadi tudi uporabijo. Kompulzivno nakupovanje pa je nasprotje tega, gre za ponavljajoče se vedenje, tudi če veš, da je nakup morda čisto nesmiseln.
Ali obstaja rešitev?
Kot pri ostalih zasvojenostih se zdravljenje razlikuje na podlagi jedra težave. Kompulzivni kupci morda poskušajo z nakupovanjem zapolniti neko čustveno praznino, povečati nizko samozavest ali vplivati na osamljenost. Številni odvisniki od nakupovanja se soočajo tudi z anksioznostjo in depresijo. Mogoče imajo tudi druge odvisnosti. Raziskave kažejo, da lahko kognitivno-vedenjska terapija in učenje o osnovnih tehnikah šparanja denarja učinkovito zmanjšata odvisnost.
Kako sploh veš, da tvoje nakupovalne navade postajajo odvisnost? Pričeti moraš s samoocenjevanjem svojega vedenja. Vprašaj se naslednja tri vprašanja in boš hitro prišel/-a do odgovora.
- Ali kupuješ stvari, ki jih ne nosiš ali uporabljaš? Ali drugim kupuješ veliko daril, ki presegajo tvoj budget?
- Koliko časa porabiš za nakupovanje? Veliko preveč? V kakšni meri je tvoje življenje postalo obsedeno z nakupovanjem?
- Se težko upreš želji po nakupovanju, tudi če veš, da si tega ne moreš privoščiti?
Če meniš, da veliko denarja porabiš za nakupe, lahko postopoma poskušaš manjšati količino nakupovanja. Svoj čas lahko zapolniš tudi na drugačen način. Mogoče menjaj nakupovanje za drug hobi, ki bo cenejši.
DOSTOP.si / IK
Unsplash
