Ali veš, da sezonska afektivna motnja ni le zimski pojav?

Čeprav sezonsko afektivno motnjo običajno povezujemo z zimo, je poletna sezonska afektivna motnja resnična težava, s katero se spopadajo določeni ljudje. Spoprijemanje z njo je lahko še posebej težavno med obdobji velikega pritiska, ko poskušamo čim bolj izkoristili vroče in sončne dni.

Za razliko od bolj znane zimske različice se poletna sezonska afektivna motnja kaže drugače. Pri zimski obliki so pogosti povečana potreba po spanju, prenajedanje in umikanje iz družbe. Po besedah ameriškega psihiatra Normana Rosenthala pa so glavne značilnosti poletne sezonske afektivne motnje nespečnost, zmanjšan apetit, tesnoba, nemir in vznemirjenost. Simptomi se običajno pojavijo in izginejo približno ob istem času vsako leto ter lahko trajajo od štiri do pet mesecev.

Vpliv ekstremne vročine na duševno zdravje

Vse več raziskav kaže na povezavo med izpostavljenostjo ekstremni vročini ter spremembami razpoloženja. Amruta Nori-Sarma, docentka okoljskega zdravja in populacijskih znanosti na Harvardovi šoli za javno zdravje, pojasnjuje, da so visoke poletne temperature povezane s povečanim tveganjem za obisk urgentnih psihiatričnih oddelkov. Po njenem mnenju je ekstremna vročina lahko zunanji stresni dejavnik. Ta poslabša že obstoječe težave z duševnim zdravjem. Pri tem pa dodaja, da je bila raziskava izvedena le med ljudmi v Združenih državah Amerike.

Nori-Sarma poudarja tudi, da lahko motnje spanja, ki jih povzroča dolgotrajna vročina, sprožijo različne duševne motnje. Njene raziskave prav tako kažejo, da bi lahko višje temperature zmanjšale učinkovitost nekaterih zdravil.

Kaj lahko pomaga?

Ker je raziskav o poletni sezonski afektivni motnji malo, je po besedah Simona Sherrya, kliničnega psihologa zdravljenje lahko precej zahtevno. Kljub temu obstajajo načini, s katerimi lahko ublažimo nekatere simptome. Pri ljudeh, ki doživljajo blažjo obliko te motnje se priporoča prilagoditev okolja. To lahko vključuje nakup zatemnitvenih zaves ali zagotovitev dostopa do klimatske naprave. Pomaga lahko tudi kognitivno-vedenjska terapija. Ta je kratkotrajna oblika zdravljenja in je namenjena prepoznavanju ter spreminjanju škodljivih vzorcev razmišljanja in vedenja.

“Pozimi ljudi na primer učimo, naj se ne izogibajo zimi. Svetujemo jim naj gredo drsat, na sprehod, sankat ali počnejo karkoli drugega, kar jim v življenje prinaša zadovoljstvo. Menim, da je enak pristop, ki mu lahko rečemo vedenjska aktivacija, pomemben tudi pri poletni sezonski afektivni motnji,” pravi Simon Sherry, klinični psiholog.

DOSTOP.si / IK
Unsplash