Samo še en “reel” – diskretna past maščevalnega ponočevanja
Po napornem dnevu, ki je iz tebe izpil še zadnjo kapljo življenjske radosti, prideš domov in sedeš na posteljo. Še preden bi lahko za trenutek postal in zadihal zrak zatohle sobe, ki že ves dan ni bila prezračena, ti obraz osvetli modra svetloba mobilnega telefona. Digitalna ura na vrhu zaslona kaže 22.12.
“Če grem spat v naslednjih dvajsetih minutah, se do jutra dodobra naspim,” si rečeš. A dan se je zdel tako dolg in natrpan, da vmes ni bilo niti enega samega trenutka zate. “Deset minut še brskam po telefonu, potem pa grem res spat,” si zagotoviš. Ko naslednjič pogledaš na uro, ta bije 1.43, pekoča zrkla pa moledujejo, da jih odrešiš napenjanja in jih končno zasluženo zatisneš. Nočni ritual zjutraj obžaluješ, naslednji dan pa ga spet ponoviš.
Kontrast med delovnim dnevom in tiho nočjo, ki pripada samo nam, je droga naše generacije. Dejstvo je, da so urniki mladih, ambicioznih študentov včasih tako natrpani, da so edine proste minute tiste, ki nažirajo čas vitalnega spanca. Mladi možgani hrepenijo po avtonomiji, ponočevanje zavoljo povrnitve izgubljenega časa pa se mestoma lahko zdi celo junaško. Pereč občutek krivde in krmežljava pojava naslednjega dne nas sčasoma pahneta v začarani cikel stresa in ponočevanja, ki s seboj pripelje uničujoče posledice.
Kaj je maščevalno ponočevanje?
Maščevalno ponočevanje (“revenge bedtime procrastination”) je fenomen, zaradi katerega ljudje ostajajo budni do poznih nočnih ur, da bi povrnili svoj izgubljeni prosti čas. Takšna praksa je razširjena predvsem med tistimi posamezniki, ki občutijo, da sta urnik in čas izven njihovega nadzora. Študije so pokazale, da se med njimi največkrat znajdejo prav študentje.
Posledice ponočevanja
Navkljub na videz nedolžni naravi brezglavega bedenja so posledice neizbežne. Healthline navaja, da je dolgotrajna deprivacija spanca lahko usodna za tako kratkoročni kot tudi dolgoročni spomin, slabi koncentracijo, sposobnost kreativnega razmišljanja in reševanja problemov ter povzroča spremembe razpoloženja, k čemur sodi tudi vzkipljivost. Poleg tega nezdrava navada zdela še imunski sistem, povzroča težave z ravnotežjem in spremembe v apetitu, zmanjša libido in lahko vodi tudi do srčno-žilnih bolezni.
Kako spet do sladkih sanj?
1.Organizacija prostega časa
Ker je srž ponočevanja torej v neorganiziranosti časa posameznika, je nujno, da tam tudi pričnemo z ukrepanjem. Prosti čas je ključen v vsakdanu vsakega človeka, zato je priporočljivo, da ga pametno umestimo v urnik. To lahko storimo tako, da si odredimo minimalno 30 minut na dan le zase, ne glede na količino obveznosti. S tem potešimo potrebo po sprostitvi in ustvarimo vrzel med ostro dinamiko dela in spanca.
2. Omejevanje uporabe zaslonov
Obstajajo aplikacije, s katerimi lahko blokiramo najpogosteje uporabljene aplikacije po neki večerni uri. Z njimi si digitalno preprečimo uporabo telefona in posledično povrnemo dober kos nočne regeneracije. Če vam ta možnost ne ugaja, pa lahko še zmeraj shranite telefon v sobi, v kateri ne preživljate večera. Fizična ločnica je presenetljivo efektivna; če mobilnik ni pri roki, se refleksnega seganja po telefonu bolje zavedamo.
3. Sprostitvena rutina
Da bi večer potekal umirjeno in da bi se izognili nepotrebnim poznim uram in neprespanosti, lahko vzpostavimo zaporedje navad. Ključni elementi večernega sprostitvenega režima naj vključujejo toplo prho, meditacijo, dobro knjigo ali pa aktivnost, ki vam je še posebej pri srcu. Z nizanjem več dobrih navad eno za drugo tvorimo rutino, ki prepreči morebitne izgrede prekomerne uporabe mobilnika in zagotovi spokojen večer.
Spone maščevalnega ponočevanja segajo dlje, kot si predstavljamo. Ponujajo lažen občutek svobode, ki ga drago plačamo že naslednji dan. Namesto da buljimo v ekran, dokler niso oči rdeče in izžete, moramo prevzeti nadzor nad svojim večerom in si zagotoviti vitalen spanec. Navsezadnje bomo na naslednjem predavanju, kolokviju ali izpitu lažje funkcionirali z napolnjenimi baterijami.
Jakob Vid HORVAT
Unsplash
