Prvi šolski dan: danes prvič v šolo 20 tisoč prvošolcev

Pot v šolo je letos na območjih, ki so jih močno prizadele poplave in so še v fazi aktivne in obsežne sanacije, povsem drugačna, saj poteka tudi mimo plazišč in skozi delovišča. Zagotavljanje prometne varnosti otrok je na teh območjih zato še toliko bolj ključno, opozarjajo na Agenciji RS za varnost prometa.

Med takšnimi šolami sta tudi Osnovna šola (OŠ) Blaža Arniča Luče in Podružnična osnovna šola Solčava. Do tja bodo kolono vozil šolskih prevozov učencev in učiteljev pospremili predstavniki ministrstva za infrastrukturo, agencije za varnost prometa in policije. Prvošolce s starši bodo sprejeli v Športnem centru Luče, kjer jih bo med drugim nagovorila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda pa bo pozdravil prvošolce OŠ Šmarje pri Kopru. Felda se je v poslanici pred začetkom šolskega leta že zahvalil zaposlenim v šolah in vrtcih za vse, kar so storili ob ujmah. Učencem in dijakom je zaželel, da k šolskemu delu pristopijo z marljivostjo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo obiskala OŠ Komenda Moste, kjer bo nagovorila zbrane učence, učitelje in starše ter si ogledala potek sanacije šole po nedavnih poplavah.

Pazljivo na cesti!

Prvi dan šole je vedno znova priložnost, da se voznike, otroke in starše spomni na pomembnost varnega in odgovornega obnašanja na cesti, ki otrokom omogoča varno pot v šolo. V tem smislu poteka tudi nacionalna preventivna akcija Varno v šolo z geslom Srce prometne varnosti smo vsi.

Tako bodo v prvih šolskih dneh policisti obiskali nekatere osnovne šole in skupaj z ravnatelji ter mentorji prometne vzgoje na roditeljskih sestankih starše prvošolčkov seznanili z nevarnostmi, ki na cesti prežijo na najmlajše. V okolici šol pa bodo izvajali poostren nadzor prometa.

Število osnovnošolcev v zadnjih 13 letih narašča

Število osnovnošolcev narašča od šolskega leta 2010/2011, ko je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 161.131 otrok, kar je najmanj v zgodovini samostojne Slovenije. V preteklem šolskem letu je bilo v redne in prilagojene osnovnošolske programe vključenih 197.062 učencev.

V šolskem letu 1991/1992 se je v osnovnih šolah po podatkih Statističnega urada RS (Surs) izobraževalo 225.021 otrok, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Število osnovnošolskih otrok se je v naslednjih 20 let zmanjševalo in upadlo za več deset tisoč. Od šolskega leta 2010/2011 število narašča in se v zadnjih letih približuje številu 200.000.

V preteklem šolskem letu je bilo med prvošolci 2502 sedemletnikov oziroma 12 odstotkov. Število sedemletnih prvošolcev je do leta 2020 naraščalo (v šolskem letu 2020/2021 je šlo v prvi razred 2686 sedemletnikov), v zadnjih dveh letih pa je upadlo.

Šolstvo na začetku kolapsa, zaradi po ocenah kar 1000 manjkajočih učiteljev

Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih državnega statističnega urada v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je njihovo število v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Tudi število srednješolskih učiteljev je bilo lani nekoliko manjše. V srednjih šolah je bilo namreč v kanskem šolskem letu zaposlenih 6226 učiteljev, medtem ko jih je bilo v letu pred tem 6299.

“Dokončnih podatkov o tem, kaj bo s pomanjkanjem učiteljev v letošnjem šolskem letu, še nimamo. So pa že dovolj jasne napovedi, da se bo to vprašanje še dodatno zaostrilo, predvsem je v srednjih šolah stanje bolj akutno kot v osnovnih šolah,” je za STA pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.

Ker država z natančnimi podatki o pomanjkanju učiteljev sploh ne razpolaga, se neuradno številke, kot pravi, gibljejo okoli nekaj tisoč manjkajočimi v zadnjem letu. V osnovnih in srednjih šolah po njegovih besedah najbolj primanjkuje učiteljev računalništva, matematike, fizike, v srednjih še učiteljev strokovnih predmetov.

Kadrovsko stisko v šolstvu naj bi nekoliko ublažila novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje. Šole bodo lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. A so v Svizu do omenjene novele skeptični. Inženir, ki v gospodarstvu lahko prejema tudi dvakrat višjo plačo, se najverjetneje ne bo odločil za poučevanje v šoli za manjšo plačo, je dejal Štrukelj.

Zakaj manjka toliko učiteljev?

Ključni vzrok za pomanjkanje učiteljev je po njegovem prepričanju neustrezno vrednotenje pedagoškega dela. Poleg tega ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami v povprečju starejšo učiteljsko populacijo, kar pomeni, da se z odhajanjem velikega števila učiteljev v pokoj v prihodnjih petih ali desetih letih ta problem še dodatno zaostruje, je poudaril.

“Odločevalci v naši državi se še vedno ne zavedajo v celoti resnosti tega problema, ki lahko pripelje do padca kakovosti javnega izobraževanja. Potem se bo pojavila povečana potreba po ustanavljanju kakovostnih zasebnih šol, ki jih bodo lahko plačali samo premožni, v slabše javne šole pa bo hodila večina ljudi,” je kritično ocenil Štrukelj.

Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan pa je opozoril, da je slovenski šolski sistem, zlasti na osnovnošolskem področju, zaradi zmanjševanja finančnih sredstev v zadnjih 15 letih in kadrovske krize “na začetku kolapsa”. “Ljudi enostavno ni, pedagoški poklic enostavno ni privlačen in to je v celoti zasluga države,” je dejal.

Kot je pojasnil, se nekemu diplomantu bolj splača iti delat v trgovino za 30-urni delovnik, saj dobi enako plačo kot učitelj začetnik v šoli, ki pa se mora izpostaviti pritisku staršev.

STA
Unsplash