Danes je svetovni dan spanja – si se naspal?
Letos svetovni dan spanja obeležujemo pod geslom »Enake pravice do spanja za globalno zdravje«. Geslo poudarja, da če želimo izboljšati zdravje prebivalstva, moramo zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse.
Svetovni dan spanja, ki ga vsako leto obeležujemo 15. marca, je odlična priložnost za javno predstavitev prizadevanj, ki združujejo informiranje, ozaveščanje, izobraževanje in vključevanje skupnosti v krepitev urejenega spanja vseh.
Vse pogosteje se v svetu izraža potreba po spodbujanju zdravega spanja v programih javnega zdravja. Zato so tudi letos na NIJZ povezali partnerje z različnih strokovnih področij in pripravili skupno izjavo, ki temelji na znanstveno utemeljenih mednarodnih usmeritvah in poudarkih ter na podpori domačih strokovnjakov s tega področja in sodelujočih ministrstev.
Kaj je spanje?
Spanje je kompleksno nevrovedenjsko stanje, ki vključuje obsežne spremembe v delovanju vseh organskih sistemov telesa. Je ključno za številne biološke funkcije, ki optimizirajo delovanje in prilagajanje celotnega telesa: od človekovih genov do njegovega vedenja. Zdravo spanje je bistvenega pomena za telesno in duševno zdravje ter socialno blaginjo, vendar v svetu (predvsem v državah v razvoju) nacionalne agende javnega zdravja redko upoštevajo to področje.
Spanje bi moralo biti eden od bistvenih stebrov znanja, enakovreden prehrani in telesni dejavnosti. Da bi izboljšali zdravje na tem področju, je nujna osredotočenost na raziskovanje, ozaveščanje in izobraževanje ter primerno usmerjene politike javnega zdravja. Potrebna so prizadevanja za zagotovitev enakih možnosti za urejeno spanje in aktivne vključenosti za vse ljudi, zlasti tistih, ki so socialno in ekonomsko najbolj ranljivi ter zgodovinsko izključeni.
Kako spimo v Sloveniji?
V Sloveniji generalno slabo spimo. Vseeno pa najbolj zaskrbljujoče izstopajo podatki o otrocih in mladostnikih. Zadnja raziskava, ki vključuje področje spanja, je raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju 2022 (HBSC, Jeriček Klanšček idr., 2023). Ta kaže, da le nekaj več kot tretjina (38,7 %) 11- in 13-letnikov in približno petina (19,3 %) 15- in 17-letnikov med šolskimi dnevi spi v skladu s priporočili.
Primerjava s preteklimi raziskavami kaže, da se je zvišal delež fantov, ki spi v skladu s priporočili ter da se je znižal delež deklet, ki spijo skladno s priporočili v vseh starostnih skupinah. Delež mladostnikov, ki spijo skladno s priporočili, s starostjo pada. Glede na priporočila, naj bi otroci stari od 6 do 13 let spali 9 – 11 ur na noč in najstniki stari od 14 do 17 let 8 – 10 ur na noč.
Kljub trdnim dokazom o vplivu spanja na vse vidike človekovega zdravja je pomen zdravega spanja (po vsem svetu) še vedno premalo priznan.
Kakšne so posledice pomanjkanja spanja?
Spanje je izjemnega pomena za zdravje možganov, količina spanja pa je tudi eden glavnih zaščitnikov za srčno žilne bolezni. Pomembno je za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Dobro spanje izboljšuje spoznavne funkcije, vključno z spominom, pozornostjo in reševanjem težav. Povezano je z boljšim uravnavanjem čustev, z večjo učinkovitostjo in kreativnostjo.
Težave s spanjem so zelo pogoste in vodijo v številne druge bolezni. Govorimo o kroničnem pomanjkanju spanja (trajanje manj kot 6h na noč za odrasle oz. ustrezna količina spanja glede na starost otroka), motnjah ritma spanja (npr. zaradi izmenskega dela, prezgodnjega pričetka šolskega pouka) in številnih motnjah spanja (kot so npr. kronična nespečnost, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog in druge).
Slabo spanje lahko privede do številnih škodljivih učinkov: težave s koncentracijo, zmanjša se storilnost, povečajo napake. Kronično pomanjkanje spanja lahko prispeva k dolgoročnim zdravstvenim težavam. Nespečnost pomembno prizadene tudi dnevno delovanje, duševno zdravje in splošno kakovost življenja posameznika.