Ptice grejo na jug. Ampak kam ‘na jug’?

Katere ptice so ptice selivke?

Ptica selivka je ptica, ki potuje skozi določeno območje, a se tam ne ugnezdi niti ne prezimuje, temveč gre zgolj za določeno vmesno obdobje. Selitveno potovanje poteka dvakrat letno. Prvič s hladnega območja (od nas) v južne kraje in nato spomladi nazaj domov.

Med selivke spadajo ptice prav vseh vrst in velikosti, od najmanjših na planetu (kot so kolibriji) do največjih (jastrebi). Če naštejemo samo nekatere, ki jih zagotovo poznaš: lastovke, štorklje, penice, kukavice, veliki skovik, zlatovranka, prepelica in številne druge.

Kdaj in kako?

Ptice selivke vedo, da je čas za selitev, ko začutijo spremembe v dolžini dneva in nemir. Nemirne postanejo, ker se jim začne povečevati nalaganje maščobe. V času selitve začnejo intenzivno poskakovati in prhutati. Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj se ptice selijo je seveda tudi povsem logičen: pomanjkanje hrane (kot posledica spremembe dolžine dneva oziroma menjave letnih časov).

Večina vrst ptic potuje ponoči, podnevi pa počivajo in se prehranjujejo. Za navigacijo uporabljajo tri tipe notranjih kompasov: sončni, zvezdni in magnetni. Res pa je tudi, da imajo malo priložnosti za počitek. Kadar letijo čez ocean, pač ni nikjer mogoče počivati, razen na kakšni ladji. Mnogo jih na žalost med letenjem konča tudi v morju zaradi utrujenosti in neprestanega letenja.

Zanimivo je tudi, da ptice letijo na različnih višinah. Ščinkavci letijo le 200-300 metrov visoko, snežne gosi do 2000 metrov, hudourniki do 3000, bela štorklja tudi do 5000 metrov, labodi pevci do 8000 metrov. Rekorderke so tibetanske gosi, ki lahko letijo na kar 9000 metrov visoko in se lahko med letom spogledujejo s pilotom in potniki boeinga 747. Višje lahko ptice letijo, boljše je, pa čeprav na višini ni veliko kisika, je bolj mirno in hladneje.

Kam ‘na jug’ se preselijo?

Selitev določenim vrstam ptic omogoča lažje preživetje, čeprav posamezne ptice na tej poti poginejo. Selitve poti niso naključne, pač pa gre za ustaljene smeri: prek Gibraltarskih vrat, ožine Bosporja ali Apeninskega polotoka in Malte v Afriko in nazaj. Več kot 90 odstotkov ptic se na svojo pot odpravi prav v Afriko.

Vsako leto se iz Afrike v Evropo vrneta le dve tretjini ptic selivk. Vzroke za upad v številu ptic pripisujemo različnim dejavnikom, kot so lov, nevihte, izčrpanost in plenilstvo.

Kako pa ptice vedo, kje so doma? Nekatere vrste se vsega naučijo od svojih staršev, druge imajo vse zapisano v svojem DNK-ju. Mlade kmečke lastovice se morajo na pot v Afriko, kjer niso bile še nikoli, odpraviti same, saj njihovi starši odletijo pred njimi. Migracija ni nenadna odločitev, ampak zahteva dobro pripravo. Ker pa imajo ptice izjemno orientacijo in po navadi letijo v večjih jatah, tudi poti domov najdejo skorajda zlahka.

Največja grožnja sodobnega časa

Žal tudi ptice selivke niso imune na eno izmed največjih groženj sodobnega časa – svetlobno onesnaženje. Zaradi umetne svetlobe lahko izgubljajo orientacijo, kar privede do trkov med nočno selitvijo, hkrati pa umetno podaljševanje dneva povzroča motnje v njihovi “notranji selitveni uri.”

Na srečo se številna mesta po svetu že zavedajo problematike svetlobnega onesnaževanja in so že sprejela drastične ukrepe. Mesta tako zatemnijo ali ugasnejo javno razsvetljavo, zasebnim zgradbam pa za to nudijo olajševanje in tehnološke rešitve. Kljub vsemu pa nevarnost svetlobnega onesnaževanja ostaja pereč problem, saj se količina umetne razsvetljave v svetu poveča za dva odstotka letno.

Rebeka MIKŠA
Unsplash