Življenje na Saturnovi luni? Nova odkritja kažejo, da morda nismo sami
Ko znanstveniki pogledajo proti Saturnu, iščejo odgovore na najstarejše vprašanje človeštva: ali smo v vesolju sami? Najnovejša odkritja na ledeni luni Enceladus nakazujejo, da bi prav tam lahko utripalo nekaj, kar spominja na življenje.
Znanstveniki so na Saturnovi luni Enceladus odkrili organske spojine, ki nakazujejo možnost, da pod njenim ledenim površjem obstajajo pogoji za življenje. Odprtje novih podatkov je znova razplamtelo razprave o tem, ali se življenje v našem Osončju morda skriva bližje, kot smo si mislili.
Leden svet z vročim srcem
Enceladus, šesta največja luna Saturna, že več kot desetletje velja za enega najbolj skrivnostnih krajev v Osončju. Ko je leta 2017 svojo dolgo misijo zaključila sonda Cassini, je za seboj pustila neprecenljive podatke: na južnem polu lune je odkrila gejzirske izbruhe pare in drobnih ledenih delcev, ki segajo skoraj 10.000 kilometrov v vesolje.
Znanstveniki domnevajo, da ti curki izvirajo iz globalnega podzemnega oceana, ki leži pod večkilometrsko ledeno skorjo. Prav ta ocean naj bi bil izvor zapletenih kemičnih procesov – in po najnovejših raziskavah morda tudi začetkov življenja.
Organski odtisi iz globin
Nova analiza podatkov s sonde Cassini, ki jo vodi dr. Nozair Khawaja z berlinske Svobodne univerze, je razkrila prisotnost kompleksnih ogljikovih spojin v sveže izbrušenih ledenih delcih Enceladusovega gejzirja. Po njegovih besedah gre za kemično sestavo, “ki kaže vse večjo kompleksnost procesov pod površjem lune”.
Gre za pomembno razliko od prejšnjih raziskav, ki so analizirale material iz Saturnovega E-obroča. Ta je bil pogosto star več mesecev ali let in izpostavljen kozmičnemu sevanju, medtem ko so tokratni vzorci stari le nekaj minut – skoraj neposreden vpogled v “živi ocean” pod ledenim pokrovom.
Znanstveniki poudarjajo, da odkritje ne dokazuje obstoja življenja, a nakazuje, da na Enceladusu delujejo kompleksne kemijske poti. Te bi potencialno lahko tvorile biološko pomembne snovi – podobno kot tiste, iz katerih je pred milijardami let nastalo življenje na Zemlji.
Evropa se pripravlja na novo vesoljsko misijo
Evropska vesoljska agencija (ESA) načrtuje ambiciozno misijo, ki bi proti Enceladusu poletela okoli leta 2042. Predvidena je kombinacija orbiterja, ki bo preletaval lunine gejzirje, in pristajalnika, ki bo raziskal južni pol. Slednji velja za območje, kjer iz notranjosti bruha največ snovi.
Dr. Jörn Helbert, vodja oddelka za raziskovanje Osončja pri ESA, poudarja: “Zdaj vemo, da Enceladus vsebuje vse tri ključne elemente za življenje – tekočo vodo, vir energije in kompleksne organske spojine. Zato je pravi čas, da tja pošljemo novo misijo.”
Čeprav še nimamo dokončnega dokaza o življenju zunaj Zemlje, nova odkritja krepijo upanje, da bi prav na tej ledeni luni nekoč lahko našli njegov sled. “Vsi signali so zeleni,” pravi Khawaja. “Vsakič, ko pogledamo bližje, odkrijemo več dokazov, da je Enceladus živahno in kemično bogato okolje.” Morda bo prav ta drobna, bleščeča luna odgovorila na eno največjih vprašanj človeštva – ali smo v vesolju res sami.
DOSTOP.si / EŽ
Unsplash
