Znanost

Znanstveniki iz 5000 let stare žvečilke pridobili človeški DNK

Danski znanstveniki so iz več kot 5000 let starega kosa brezove smole, ki so jo očitno uporabljali kot neke vrste žvečilko, uspeli pridobiti DNK in ga tudi prebrati. Kamenodobni vzorec jim je dal dovolj informacij, da so razbrali, da je smolo žvečila ženska.

Znanstveniki so v 5000 let stari žvečilki našli dokaze, da je brezovo smolo žvečila ženska, ugotovili pa so tudi kaj je nazadnje jedla in kakšne bakterije je imela v ustih. Prav tako na podlagi vzorca domnevajo, da je verjetno imela temne lase, temno polt in modre oči. Genetsko je bila tako bližje lovcem-nabiralcem iz celinske Evrope kot tistim, ki so pred dolgimi tisočletji živeli v Skandinaviji, so še ugotovili znanstveniki.

Z analizo žvečile so ugotovili tudi, kaj je ženska nazadnje jedla in kakšne bakterije je imela v ustni votlini.

Kot poudarja Hannes Schroeder iz univerze v Koebenhavnu, soavtor študije, objavljene v publikaciji Nature Communications, je odkritje pomembno predvsem zato, ker je prvič, da so celotni človeški genom pridobili iz česa drugega kot človeških kosti.

Vzorec kamenodobne žvečilke so odkrili med arheološkimi izkopavanji v Syltholmu na jugu Danske. Po besedah enega izmed avtorjev študije Tehisa Jensena, gre za edinstveno najdišče, saj je bilo skoraj vse zapečateno v blatu. To pomeni, da je raven ohranjenosti organskih ostankov na odličnem nivoju.

Raziskovalci so odkrili tudi sledi rastlinskih in živalskih DNK oz. lešnika in race. To je potrdilo to, kar so arheologi že vedeli o ljudeh, ki so pred 5000 leti živeli na območju Syltholma.

.

Znanstvenikom pa ni jasno, zakaj je kamenodobna Skandinavka žvečila brezovo smolo. Tako lahko le ugibajo, ali je to počela za to, da bi iz nje naredila neke vrste lepilo, da bi si očistila zobe ali pregnala lakoto. Ali pa jo je morda preprosto žvečila tako, kot danes žvečimo žvečilke.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close