Znanost

Vonj kot poseben radar, ali kako v resnici najdemo prijatelje

Čeprav se včasih zdi, da smo ljudje bitja z najmanj izostrenim vonjem, nedavne raziskave nakazujejo na nekaj presenetljivega: izvohamo lahko namreč, s kom bomo postali prijatelji.

Si se že kdaj vprašal, zakaj se družiš s svojimi prijatelji? Verjetno so pogosti odgovori, ker imate skupne interese, ker se poznate že celo življenje in bi bilo malo nevljudno prekiniti prijateljstvo, saj ti ljudje zdaj pač poznajo že preveč tvojih skrivnosti, da bi jih lahko osvobodil v svet. Gotovo pa nikoli nisi pomislil, da bi za to lahko obstajal tudi nekoliko neobičajen razlog: vonj.

Praktično dvojčki

Nedavna raziskava je pokazala, da se ljudje s podobnim telesnim vonjem hitreje zbližajo in pogosteje postanejo prijatelji. Pokazala pa je tudi, da je veliko bolj verjetno, da skupina prijateljev diši podobno, kot pa da bi se v vonju ujemali s popolnimi tujci.

Kot kaže, si prijateljev ne izbiramo samo na podlagi všečnosti, ampak tudi tega, kako nam dišijo.

Elektronski nosek

Tehnlogija, ki je omogočila vse to, se imenuje eNose. Ustvarjen je bil samo za potrebe te raziskave. Deluje tako, da izriše podobnosti v vonjih. Znanstveniki so vzeli primerke vonjav 20 skupin prijateljev enakega spola, ki so poročali, da so se nemudoma ujeli, ko so se spoznali. Pari enakih spolov so bili izbrani, ker imajo moški in ženske običajno nasprotujoče si vonjave.

Pravi nosek

Ko so podatke analizirali, je raziskava pokazala točno to: dobri prijatelji so imeli podobne vonjave. Mogoče malo bizarno, ampak najeli so tudi ljudi, katerih naloga je bila, da vohajo vse te različne vonjave. Tudi ti so izvohali, kar je elektronski nosek že ugotovil. S tem pa so tudi potrdili, da lahko eNose napove, ali se bodo posamezniki med seboj ujeli ali ne.

eNose in pravi “nose” sta tako pokazala, da so si prijatelji podobni tudi v vonju, ne samo v njihovih interesih.

Odgovor je vedno evolucija

In kako pravzaprav vse to zaznamo? Kot večina stvari v našem obnašanju je seveda tudi vonj evolucijsko in genetsko razvit. To pomeni, da naj bi v ljudeh, ki imajo podobno vonjavo kot mi, izvohali (ja, izvohali) genetske podobnosti. Kako bi s tem pridobili evolucijsko prednost? Ob pomoči prijatelju bi lahko širili naše gene.

Kaj pa, če izgubim vonj?

V raziskavi so še ugotovili, da lahko izguba vonja vodi tudi v slabše družbene sposobnosti. Raziskava s tem predpostavlja, da je pri avtističnih ljudeh kemosignalizacija spremenjena, kar lahko posledično vodi v slabše družbene sposobnosti.

Kot večina stvari v naši biologiji, je tudi zazanavnje nam podobnih ljudi s pomočjo vonja popolnoma evolucijsko pogojeno.

Naslednjič, ko se boš spraševal, zakaj se sploh še družiš z določenimi ljudmi, se odgovor morda skriva v genetiki in evoluciji. Je pa mogoče vseeno bolje, da se med seboj ravno ne ovohavamo – za naše lastno dobro.

Dostop.si / MB
Unsplash

Sorodni članki

Back to top button