Saharski pesek vse pogosteje onesnažuje zrak v Evropi
Mednarodna raziskava, pri kateri so sodelovali tudi raziskovalci Univerze v Novi Gorici, razkriva zaskrbljujoč trend. Nad južno Evropo je iz leta v leto več saharskega peska, kar lahko pomembno vpliva na kakovost zraka in zdravje ljudi. Ugotovitve so bile objavljene v eni najuglednejših znanstvenih revij na svetu – Nature.
Raziskovalci Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici so skupaj z mednarodno skupino znanstvenikov sodelovali pri obsežni raziskavi. Slednja je dokazala, da se je v zadnjem desetletju količina saharskega puščavskega peska nad Evropo občutno povečala. Njihove ugotovitve so bile objavljene v prestižni znanstveni reviji Nature. Objave je še dodatno potrdila velik pomen raziskave za razumevanje podnebnih sprememb in njihovega vpliva na okolje.
Študija je pokazala, da med letoma 2012 in 2021 dogodkov, ko veter prinese saharski pesek nad Evropo, sicer ni bilo bistveno več kot prej. Je pa količina peska v zraku ob teh dogodkih precej višja, predvsem nad južno Evropo in območjem Sredozemlja. Največje povečanje so raziskovalci zaznali nad Italijo ter Jadranskim in Egejskim morjem.
Za raziskavo so analizirali približno 18.500 dnevnih meritev na več kot sto lokacijah po Evropi. S pomočjo strojnega učenja so pripravili model, ki je pokazal jasen trend naraščanja koncentracij puščavskega peska v zraku.
Zakaj je raziskava pomembna?
Saharski pesek je del drobnih delcev PM10, ki jih vdihavamo. Ti delci lahko poslabšajo kakovost zraka in povečajo tveganje za različne zdravstvene težave, med drugim za astmatične napade, bolezni dihal in prezgodnjo smrtnost. Raziskovalci ocenjujejo, da je bil v južni Evropi saharski pesek do leta 2021 odgovoren že za skoraj tretjino letne referenčne vrednosti PM10, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Po besedah raziskovalcev je povečanje povezano predvsem s podnebnimi spremembami. Zaradi širjenja Sahare, izsuševanja severne Afrike in sprememb v zračnih tokovih se v ozračje dvigne več puščavskega prahu, ki ga vetrovi nato odnesejo proti Evropi. To je še en primer, kako lahko podnebne spremembe vplivajo tudi na naravne procese, posledice pa občutimo ljudje.
Slovenski raziskovalci na Univerzi v Novi Gorici se z raziskovanjem atmosfere ukvarjajo tudi v drugih projektih. Skupaj s pilotom Matevžem Lenarčičem, Evropsko vesoljsko agencijo ter slovenskimi podjetji izvajajo meritve v zraku in na tleh. Z njimi preučujejo vpliv saharskega peska in drugih delcev na segrevanje ozračja.
Nova raziskava opozarja, da bi lahko onesnaženje s puščavskim peskom v prihodnjih letih postalo še večji izziv za javno zdravje in kakovost zraka. Zato znanstveniki poudarjajo, da bo razumevanje teh procesov ključno pri prilagajanju na podnebne spremembe in iskanju rešitev za bolj zdravo življenjsko okolje.
Uredništvo DOSTOP.si / Vir
Unsplash
