Nizka gladina Tibere ponovno razkrila ostanke Neronovega mostu

Izjemno nizka gladina reke Tibere v Rimu je znova razkrila ostanke antičnega Neronovega mostu v bližini Angelskega gradu. Most, ki je bil po ocenah zgodovinarjev zgrajen v času rimskega cesarja Nerona (54–68 n. št.), je nekoč povezoval Marsovo polje (Campus Martius) z območjem današnjega Vatikana (Ager Vaticanus).

Most, ki ga reka razkrije le ob izjemno nizkem vodostaju

Ostanki mostnih stebrov so danes večinoma skriti pod gladino Tibere. Na površje pa pridejo le ob izjemno nizkem vodostaju oziroma v obdobjih dolgotrajne suše. Zaradi letošnje nizke gladine so znova postali vidni in pritegnili pozornost domačinov, turistov ter arheologov.

Ob koncu 19. stoletja so večino stebrov odstranili, da bi izboljšali plovnost Tibere. Med arheološkimi raziskavami v začetku 20. stoletja, ki so spremljale gradnjo današnjega mostu Vittoria Emanuele II., pa so na rečnem dnu odkrili železne pilote in lesene tramove, ki so bili del nekdanje konstrukcije.

Povezava z Neronovimi posestvi

Po navedbah Narodnega muzeja Angelskega gradu so se na območju današnjega Vatikana nekoč razprostirala cesarska posestva, med njimi tudi Neronova zemljišča in vila njegove matere Agripine. Čez to območje je potekala tudi antična cesta Via Cornelia, ki je vodila proti današnjemu Angelskemu gradu.

Usoda mostu ostaja deloma neznana

Natančen čas uničenja Neronovega mostu ni znan. Zgodovinarji domnevajo, da je bil porušen med gotsko vojno v 6. stoletju, ko so številni rimski mostovi in druge pomembne zgradbe utrpeli hude poškodbe. Danes ostaja pomemben arheološki spomenik, ki se javnosti pokaže le ob redkih naravnih okoliščinah.

STAmisli
Pexels