Bo za obisk najbolj priljubljenih točk v Julijskih Alpah kmalu potrebna rezervacija?

Julijske Alpe in Triglavski narodni park (TNP) tudi letos beležijo zelo velik obisk. Zaradi vse večjega števila obiskovalcev in vplivov podnebnih sprememb postajajo obremenitve naravnega okolja vse izrazitejše. V javnem zavodu TNP opozarjajo, da bo za dolgoročno ohranjanje narave potrebnih več ukrepov, med njimi tudi omejevanje obiska na najbolj obremenjenih območjih.

Narava vse težje prenaša množični obisk

Po besedah vodje oddelka za prostor v Javnem zavodu TNP Aleša Zdešarja se s podobnimi izzivi soočajo vsi alpski narodni parki. Posledice prekomernega obiska so vse bolj vidne tudi v Sloveniji. Vse pogosteje namreč prihaja do erozije, onesnaževanja in preobremenjenosti najbolj priljubljenih naravnih znamenitosti.

Za več območij, med njimi sotesko Vintgar, Tolminska korita, slap Peričnik in Martuljške slapove, so že pripravili izračune nosilnih zmogljivosti, ki določajo, koliko obiskovalcev lahko posamezna lokacija še prenese.

Rezervacijski sistemi in omejitve prometa

Na območjih, kjer so vstopne točke že urejene, kot sta Vintgar in Tolminska korita, se je upravljanje obiska izkazalo za učinkovito. Večji izziv predstavljajo lokacije brez organiziranega nadzora in brezplačnega vstopa.

V TNP zato razmišljajo o uvedbi brezplačnih spletnih rezervacij, s katerimi bi obiskovalci vnaprej rezervirali termin obiska najbolj obremenjenih naravnih znamenitosti.

Dobre rezultate so dosegli tudi z omejevanjem motornega prometa. Po uvedbi prometnega režima v dolini Vrata se je obisk slapa Peričnik v poletnih mesecih zmanjšal za približno petino. Po besedah predstavnikov TNP pa je za učinkovito upravljanje obiskovanja potrebno tesno sodelovanje države, občin, upravljavcev cest in lokalnih skupnosti.

Potrebna bo širša sistemska ureditev

V TNP opozarjajo, da se ob omejitvi ene lokacije obiskovalci pogosto preusmerijo drugam. Prav zato posamezni ukrepi dolgoročno niso dovolj. Po njihovem mnenju bo treba oblikovati enoten sistem upravljanja za širše območje Julijskih Alp, ki bo omogočal usklajeno urejanje obiska in preprečeval preobremenitev posameznih naravnih znamenitosti.

Turizem mora slediti nosilnim zmogljivostim

Strokovnjaki opozarjajo tudi na hitro rast turističnih zmogljivosti. Brez premišljenega načrtovanja bi lahko množični turizem dolgoročno povzročil več težav kot koristi – tako za naravo kot za lokalne prebivalce.

Na to opozarjajo tudi v Kranjski Gori, kjer imajo skoraj tri turistične postelje na enega prebivalca. Po mnenju tamkajšnje občine nadaljnje povečevanje zmogljivosti ni dolgoročna rešitev, temveč bi bilo bolj smiselno vlagati v kakovostnejšo in trajnostno turistično ponudbo.

V prihodnje morda obisk le z dovoljenjem

Med idejami, ki jih omenjajo predstavniki lokalnih skupnosti, je tudi sistem spletnih rezervacij z uporabo QR-kod. Prebivalci biosfernega območja Julijskih Alp bi imeli prost dostop, drugi obiskovalci pa bi morali za obisk najbolj obremenjenih lokacij, kot so Vršič, Tamar ali Martuljški slapovi, predhodno rezervirati termin.

Takšen sistem bi po njihovem mnenju prispeval k boljšemu varovanju narave, zmanjšal prometne zastoje ter obiskovalcem omogočil prijetnejšo izkušnjo brez pretirane gneče.

STAkrog
Arhiv DOSTOP.si