Pust je čas, ki se praznuje kot most med koncem zime in začetkom pomladi. Pustna sobota in pustna nedelja sta že za nami, ko je potekalo tudi večina pustovanj. Največje slovensko pustovanje je Kurentovanje na Ptuju, v soboto in nedeljo pa so na svoj račun prišli tudi Cerkljanski laufarji, coprnica Uršulo in Butalci v Cerknici ter škoromati, ki veljajo za najstarejše maske pri nas.
Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. Pustnemu torku pa sledi pepelnična sreda, ko se za marsikoga začne 40-dnevni post. V tem času se nekateri omejujejo pri uživanju hrane, zlasti mesa.
Kurenti in krofi
Eden najbolj prepoznavnih pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu so vanje lahko našemljeni le neporočeni fantje, stari med 15 in 34 let, čeprav danes kurantijo nosijo tudi ženske in starejši moški.
Najbolj znane pustne sladice so krofi, flancati in miške. Koliko bi nas stale sestavine, če bi se njihove priprave lotili sami? Za liter jedilnega olja bi lani odšteli v povprečju 1,83 EUR, za deset jajc 2,43 EUR, za kilogram belega sladkorja 1,16 EUR, za liter polnomastnega mleka 1,14 EUR, za kilogram pšenične moke 0,80 EUR, za kilogram džema pa 7,89 EUR.
Dvojno veselje
Kar nekaj priimkov prebivalcev Slovenije lahko povežemo s pustom. Lanskega 1. januarja se je 344 prebivalcev pisalo Pust, 35 Krof, 21 Miška in 9 Šema. Poleg tega lahko najdemo še 305 Kurentov.
Glavno pustno dogajanje poteka od debelega četrtka do pepelnične srede. Še posebno veselo bo te dni pri 5.857 prebivalcih Slovenije, ki so na pustno soboto praznovali tudi svoj rojstni dan, in pri 5.760 slavljencih, ki bodo svečke upihnili danes na pustni torek.
Arhiv 
