Zakaj ženske predstavnice vrst živijo dlje kot moški?
Pri mnogih vrstah samice v povprečju živijo dlje kot samci. To drži tudi za človeško vrsto. Pričakovana življenjska doba moškega je 70,8 let, medtem ko ženske v povprečju živijo skoraj 5 let dlje (75,6 let). Tudi pri nas je situacija podobna – 84,44 let za ženske in 79,26 let za moške. Zakaj je temu tako?
Razlika v pričakovani življenjski dobi je pogosto razložena z okoljskimi ali socialnimi dejavniki kot so, da moški opravljajo nevarnejša dela, se pogosteje izpostavljajo tveganemu vedenju in slabše skrbijo za svoje zdravje. Znanstvene raziskave pa kažejo na, da bi lahko bila življenjska doba glede na spol povezana s podvajanjem spolnih kromosomov.
Življenjska doba predmet raziskave avstralske univerze
Nova raziskava Univerze Novega Južnega Walesa je pokazala, da je daljša življenjska doba povezana z “lastništvom” dvojnih istih spolnih kromosomov. Pri ljudeh so spolni kromosomi bodisi XX (ženski) bodisi XY (moški).
Nekatere vrste ptic, rib, plazilcev in žuželk imajo drugačen sistem določanja spola, ki temelji na Z in W kromosomih. V teh primerih imajo samci spolne kromosome ZZ, samice pa ZW. Zanimivo je, da tudi v tem obrnjenem sistemu teorija ostaja resnična – samci, ki imajo dve kopiji istega spolnega kromosoma, v povprečju živijo dlje kot samice.
Avstralski raziskovalci so želeli preveriti, ali je ta trend mogoče opaziti med širšo vrsto živali. Opazovali so razlike v življenjski dobi 229 živalskih vrst. Ugotovili so, da v večini dlje živijo predstavniki vrste s homogametnimi kromosomi (npr. XX ali ZZ) kot tisti s heterogametnimi kromosomi (npr. XY ali ZW).
Raziskava je bila prva znanstvena študija, ki je hipotezo o povezavi kromosomov in življenjske dobe preizkušala v tako širokem razponu. Ena izmed avtoric, študentka Zoe Xirocostas, je povedala, da so opazovali življenjsko dobo primatov, drugih sesalcev, ptic, plazilcev, rib, dvoživk, metuljev … “Ugotovili smo, da pri večini živalskih vrst prej umre heterogametski spol – v povprečju 17,6 % prej. V vrstah, kjer so heterogametski samci (XY), pa samice živijo skoraj 21 % dlje kot samci. Pri vrstah ptic, metuljev in moljev, kjer so heterogametne samice (ZW), samci ženske prehitijo za samo 7 %.”
Teorija, poimenovana “nezaščitena hipoteza X” trdi, da so posamezniki s parom različnih kromosomov slabše zaščiteni pred škodljivimi geni, izraženimi na kromosomu X. Po drugi strani imajo pari z enakimi kromosomi “varnostne kopije” kromosomov.
Zadevi pa še vedno niso prišli povsem do dna
Vseeno pa obstajajo primeri heterogametskih vrst, ki te teorije ne potrjujejo. Zato raziskovalci sklepajo, da na dolgoživost vrst odločilno vplivajo tudi drugi dejavniki. Vprašanje, zakaj je življenjska doba glede na spol tako različna, torej še ni povsem odgovorjeno.
DOSTOP.si / 
