Starodavni “kodeks” Majev še naprej napoveduje prihodnje dogodke

Majevske artefakte bi verjetno pričakovali na arheološkem najdišču v Mehiki ali globoko v džungli Srednje Amerike. Presenetljivo veliko pa jih najdemo tudi v Evropi. Preučevanje teh kulturnih ostankov nam nakazuje, da je bila astronomija Majev še naprednejša, kot bi si lahko predstavljali.

Leta 1744 je eden izmed majevskih artefaktov prispel v Nemčijo, kjer so ga dodali v zbirko Dresdenske kraljeve knjižnice. Tam se ta nahaja še danes. Gre za eno izmed najstarejših ohranjenih knjig iz Amerike, znanstveniki domnevajo, da naj bi bila stara skoraj tisoč let.

Kljub temu da sta njena starost in izvor izjemna, to še edino, kar jo dela zares osupljivo. Osupljivo je namreč ravno to, da deli knjige vsebujejo izjemno natančna opazovanja astronomskih pojavov. Tako natančna, da bi jih lahko uporabil za napovedovanje mrkov po vsem svetu.

Kako natančne so te napovedi?

Dresdenski kodeks ni podoben sodobni knjigi s platnicami in vezanimi stranmi. Bolj spominja na harmoniko – strani so razporejene ena ob drugi, vendar jih je mogoče zložiti nazaj skupaj, tako da je želena stran na vrhu.

Kodeksi, kot je Dresdenski kodeks, so bili v bistvu neke vrste priročniki z navodili. Maji so jih uporabljali “kot orodje za obrede, ne pa kot pripoved”, pojasnjuje dr. Justin Lowry, arheolog na Univerzi New York. Med hieroglifi, zapisi in podobami na straneh Dresdenskega kodeksa najdemo tudi podrobna astronomska opazovanja v obliki tabele mrkov.  Po nedavno objavljeni študiji Lowryja in profesorja Johna Justesona z Univerze New York, podatki v teh tabelah Majev napovedujejo sončne in lunine mrke še bolj natančno in podrobno, kot so menili doslej.

Kaj že vemo?

Lunini mrki se pojavijo približno vsakih 173 dni, zato bi napovedi, ki bi temeljile na razmikih šestih luninih mesecev, lahko sčasoma postale vse manj natančne. Ravno zato pa so potrebni popravki in prilagoditve. Temu je namenjena tabela mrkov, ki povezuje vzorec mrkov z luninimi meseci.

“Vidimo, da so pojave spremljali na način, ki ga ni mogoče predvideti zgolj z numeričnim izračunom. To je moralo temeljiti na empiričnih opazovanjih,” pravi Lowry. Vsaka sprememba je povečala natančnost tabele, kar je omogočalo njeno uporabo za napovedi skozi stotine let.

Kaj lahko spoznamo?

Ta izjemna predanost beleženju podatkov in astronomskim opazovanjem se razume kot znak, da je bila družba predana znanosti in znanstveni metodologiji. In res, astronomija ni bila edino področje, na katerem so Maji kazali napredne sposobnosti.

Imeli so tudi izpopolnjene inženirske in arhitekturne sposobnosti. Zgradili so strukture, ki so služile kot observatoriji, nekateri med njimi pa stojijo še danes. Iz študij barv in pigmentov lahko razberemo, da so razumeli tudi biokemijske procese. Bili so torej vsestranska civilizacija, katere odkritja so še danes uporabna.

DOSTOP.si / IK
Unsplash