OkoljeZnanost

Živali, ki pri nas sprožijo najhujši strah in gnus

Živali so eni izmed najpogostejših sprožilcev človeškega strahu. Tako so na primer tudi odlični filmski zlobneži. Spomnimo se kako strašna sta bila Bruce iz Žrela in Aragog iz sveta Harryja Potterja. Kaj o tem ugotavljajo znanstveniki?

Da nas je tako strah nekaterih živali ni preveč presenetljivo. Vse skozi zgodovino človeškega obstoja so nam živali vseh velikosti in oblik predstavljale neko vrsto evolucijske nevarnosti. Najsi kot prenašalci bolezni najsi kot krvoločni plenilci. Tako je obstoječ strah povsem razumen iz strani nagona po preživetju. Nagonu po preživetju se je med drugim navsezadnje potrebno zahvaliti za obstoj vrste.

Nagonski strah pred živalskimi vrstami pa je precej izgubil na pomenu, ko smo se iz lovcev in nabiralcev spremenili v pisarniške delavce. Vseeno pa nas strah danes še vedno spremlja. Na primer, ko zagledamo suho južino in skoraj skočimo do stropa.

Katerih živali se najbolj bojimo?

V študiji, objavljeni v British Journal of Psychology, so znanstveniki raziskovali katere živalske vrste pri nas sprožijo najhujši strah. Zanimalo jih je tudi katerih živali se najpogosteje bojimo oz. imamo zaradi njih določene fobije.

V raziskavi je preko svetovnega spleta sodelovalo okoli 2000 ljudi. Sodelujoči so bili člani Facebook skupine čeških in slovaških prostovoljcev. Prosili so jih naj razvrstijo kolikšen nivo strahu in gnusa pri njih sproži 24 vrst živali. Kot kontrolno žival so štiriindvajsetim, ki se jih običajno bojimo, dodali še mačjo pando.

Na prvem mestu maskota Noči čarovnic – pajek

Na lestvici od 1 do 5 je rezultat, manjši od 3, dobilo 10 vrst živali. Pajki so bili s 4.39 točkami za strah in 4.47 točkami za gnus nesporni zmagovalci. Približno 19 procentov sodelujočih je ob ogledu slike pajka navedlo izredno močan strah. Ta podatek glede na pogostost arahnofobije in negativnega prikazovanja pajkov v medijih ne preseneča.

Strah pred pajki znanstveniki pripisujejo obliki telesa, nenehni prisotnosti v naših domovih in zmožnosti nepredvidenega, hitrega premikanja.

Na drugem mestu je pristal predstavnik kač strupenjač. Na koncu so znanstveniki obravnavane živali razporedili v pet skupin glede na stopnjo strahu in gnusa, ki jo sprožajo. Pajkom, žuželkam in ščurkom so sledile mišim podobne živali (miši, podgane in netopirji) ter domače živali kot so konj, bik, mačka in pes, ki so sprožali nizke stopnje strahu in gnusa.

Zadnja skupina je zajemala notranje in zunanje parazite, vključujoč uši in gliste. Kot prenašalci potencialno usodnih bolezni so pričakovano dobili “visoke ocene”.

Zanimivo je, da so ljudje s preteklostjo živalskih napadov (npr. ugriza psa) poročali o manj izrazitem strahu. Christian Jarett iz The British Psychological Society Research Digest je pojasnil, da je to pomanjkanje strahu morda vodilo do tega, da so do živali, ki jih je kasneje ranila, lažje pristopili.

strah, gnus, raziskava, pajek, British Journal of Psychology
Domači kosmatinci pri opazovalcih (pričakovano) praviloma ne sprožajo občutkov strahu ali gnusa.

Pomembno je dodati še to, da opazovane podobe niso bile v gibanju in bi rezultati ob resničnem srečanju verjetno odstopali od rezultatov raziskave. Prav tako so občutke ocenjevali opazovalci sami.

Dejstvo pa ostaja – če želiš prestrašiti katerega izmed svojih prijateljev, plastični pajek ostaja najboljša opcija.

 

 DOSTOP.si, SV
 Pixabay

Tagi

Sara Vocovnik

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button
Close