Obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti
Po svetu se 11. februarja obeležuje mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Odstotek raziskovalk in deklet, ki izberejo tehniške in naravoslovne poklice, je še vedno nizek, hkrati pa ženske nimajo enakih možnosti za razvoj kariere kot moški.
Vsako leto 11. februarja se obeležuje mednarodni dan žensk in raziskovalk v znanosti. Namen dneva je doseči polno in enako udeležbo žensk in deklet v znanosti.
Za študij na področjih STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) se odloči le 30 odstotkov žensk.
Resolucijo, s katero je bil vzpostavljen mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 2016. Osrednja tema letošnjega mednarodnega dne žensk in deklet v znanosti pa je vlaganje v enakost. V znanosti, tehnologiji in inovacijah v dobi digitalizacije za vključujočo zeleno rast. S posebnim poudarkom na poljedelstvu, tehnologiji in digitalni ekonomiji.
Med raziskovalci le tretjina žensk
Po podatkih Unesca (2014-2016) je v raziskovalnem svetu le okoli tretjina žensk. Le približno 30 odstotkov pa se jih tekom visokošolskega izobraževanja odloči za študij na t.i. področjih STEM. STEM – znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike.
Po mnenju slovenske raziskovalke na Univerzi v Novi Gorici ter predsednice komisije za enake možnosti na področju znanosti Andreje Gomboc, nizka zastopanost žensk na teh področjih škoduje tem vedam, saj izgubljajo del talentov. “Na slabšem pa so tudi ženske. Saj je v današnji visokotehnološki družbi na področju STEM veliko možnosti za zaposlitev in razvoj kariere. Če si dekleta ne izberejo teh področij, tudi teh priložnosti nimajo.”
Kljub temu da diskriminacija med spoloma danes ni več tako očitna. Je še veliko nezavedne pristranskosti in dvojnih meril, kar je očitno na področju ocenjevanju dosežkov raziskovalcev. Stereotipi o vlogi spolov in njihovih talentih, ki prežemajo današnjo družbo, pa dekleta usmerjajo stran od študija naravoslovnih in tehničnih ved, je še prepričana sogovornica.
Enaka udeležba na vseh področjih javnega in zasebnega življenja
Da bi bili pogoji za raziskovalke boljši, bi morali v prvi vrsti dosledno upoštevati zakonska določila o enakosti spolov na vseh korakih. To pomeni, da morajo imeti moški in ženske enake možnosti ter so enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja.
V Sloveniji imamo nekaj dobrih rešitev, kot je 12-mesečni porodniški dopust, po drugi strani pa vse nadaljnje korake delamo zelo počasi. Med pozitivnimi spremembami Gombočeva izpostavlja uravnoteženo zastopanost spolov v nekaterih organih ARRS, korak nazaj pa smo po njenem mnenju naredili pri sestavi senatov nekaterih fakultet in pri podeljevanju nagrad. “Med lanskoletnimi prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad je bilo denimo le 12 odstotkov žensk. Malo jih je bilo za nagrade tudi predlaganih, kar pomeni, da okolja, v katerih delajo raziskovalke, njihovih dosežkov ne vrednotijo enako kot dosežkov njihovih moških kolegov.”