IzobraževanjePotovanjeSpekter

Kaj pa tebe zadržuje doma?

V letu 2018/19 se je na izmenjavo odpravilo 326 študentov Univerze v Mariboru.

Verjetno ste že slišali pripovedovanja o nepozabnih izkušnjah v tujini, o vseh novih prijateljstvih, dogodivščinah in spominih, zabeleženih na fotografijah. Pa vendar, število študentov Univerze v Mariboru, ki se odločijo za izmenjavo v tujini, je veliko nižje od števila študentov iz tujine, ki semester ali dva preživijo na naši univerzi. Je pri nas zares vse tako lepo ali se razlog, da so slovenski študentje ob odhodu v tujino v večini še vedno nekoliko zadržani, skriva nekje drugje? Anketiranih je bilo 331 študentov Univerze v Mariboru, ki so predstavili svoje mnenje glede izmenjav in praks v tujini.

Kaj pravijo tisti, ki so na izmenjavi že bili?

Ne zgodi se pogosto, da se zgodba o pustolovščini v tujini konča z nesrečnim koncem, kljub temu se je med anketiranci izmenjave ali prakse v tujini udeležilo zgolj 22 odstotkov študentov. Kar 74 odstotkov teh, ki so na izmenjavi že bili, je mnenja, da jim bo izkušnja pomagala na njihovi karierni poti in pri iskanju zaposlitve, poleg tega se strinjajo, da bodo posledično uspešnejši pri razvoju kompetenc s področja svojega študija, pri razvoju socialnih in komunikacijskih kompetenc, pri osebnostnem razvoju in pridobivanju samozavesti. Kar 74 odstotkov anketiranih študentov bi izkušnjo v tujini ponovilo.

Kaj študente ovira pri odločitvi?

Pred začetkom konkretnih priprav, nakupom letalskih vozovnic, pakiranjem kovčkov in poslavljanjem od vseh domačih je nujno urediti še vso potrebno dokumentacijo, kar pa študentje navajajo kot enega izmed glavnih razlogov, zakaj se ne podajo v postopek prijave na izmenjavo. Poleg te težave soglasno podajajo mnenja glede premalo podpore s strani fakultete in koordinatorjev, pomanjkanja predmetov na tujih univerzah, ki bi po učnem načrtu sovpadali s predmeti na domači fakulteti, veliko je komentarjev tudi glede slabo razumljivega in dolgotrajnega postopka prijave ter prevelikega števila obveznosti na domači fakulteti. Prav zaradi slednjega pa je nekaj takih študentov, ki želijo z odhodom v tujino počakati do absolventa. Nikakor pa ne smemo zanemariti enega pomembnejših dejavnikov, ki močno vpliva na odločitev, to je pomanjkanje finančnih sredstev.

Zakaj se izmenjave ali prakse nisi udeležil? (anketiranec je lahko izbral več možnih odgovorov, % ne predstavlja dela vseh odgovorov, zgolj rezultat za posamezen možen odgovor)

  • Ne znam jezika. – 13 %
  • Nisem dovolj družaben. – 10 %
  • Nisem dovolj samozavesten. – 24 %
  • Ne zdi se mi potrebno. – 19 %
  • Zaradi domotožja. – 12 %
  • Nihče ni želel z mano na izmenjavo (sam nisem želel). – 19 %
  • Nimam zadostnih finančnih sredstev. – 30 %
  • Zaradi zveze. – 24 %
  • Drugo. – 32 %

Prednosti študija pri nas

Če nekoliko pretiravamo in posplošimo, lahko rečemo, da se ljudje v naši sicer mirni domovini precej radi pritožujejo in pokomentirajo, kaj bi lahko spremenili in izboljšali, vendar na podlagi ankete je večina študentov UM s študijem pri nas zelo zadovoljna. Na podlagi ankete ugotavljamo, da je kar 88 odstotkov študentov na vprašanje “Meniš, da je za študente v Sloveniji dobro poskrbljeno?” odgovorilo z da. Največje zasluge za tak odziv pripisujejo brezplačnemu študiju, ki kot vemo, je v tujini prava redkost, kot drugi pomembni dejavnik pa navajajo subvencionirano prehrano, prednost, s katero se lahko pohvalijo le redke države.

Kaj meniš, je največja prednost slovenskih študentov? (anketiranec je lahko izbral več možnih odgovorov, % ne predstavlja dela vseh odgovorov, zgolj rezultat za posamezen možen odgovor)

  • Študentska subvencionirana prehrana. – 78 %
  • Subvencionirano bivanje. – 51 %
  • Subvencioniran prevoz. – 43 %
  • Zastonj študij. – 87 %
  • Študentska društva in klubi, ki organizirajo izlete in aktivnosti. – 19 %

Smo Slovenci zaprt narod?

Vprašali smo tudi, ali se mariborskim študentom zdijo Slovenci zaprt narod, pri čemer jih 52 odstotkov meni, da smo, kar pripisujejo predvsem nekaterim karakternim lastnostim prebivalcev, kot so ozkoglednost, stereotipi ter predsodki do drugačnosti in raznolikosti, slaba volja in negativizem, sumničavost do tujcev ter splošna brezbrižnost do sočloveka. Vendar na drugi strani so študentje podali mnenja, da znajo biti bolj zadržane predvsem starejše generacije in da se mladi vedno bolj odpirajo svetu, kar pa lahko najverjetneje povežemo tudi s hitrim razvojem tehnologije in globalizacije.

Povsod je lepo, a doma je najlepše

Področje študija pri nas očitno deluje v pravi smeri, na kar kažejo mnenja študentov, ki so v splošnem z njim zelo zadovoljni. Lahko bi rekli, da se tudi v tem skriva razlog, da se precej malo število študentov odloči za izmenjavo ali prakso zunaj meja naše države, prednosti, ki jih imajo študentje pri nas, je namreč veliko in tega se tudi zavedajo. In ne samo, da je prijava na izmenjavo ali prakso v tujini dolgotrajen postopek, veliko študentov ostaja doma tudi zaradi bolj osebnih razlogov, kot so premajhna samozavest, status zveze ali pa si želijo nekoga, ki bi odpotoval z njimi. Kljub temu pa 48 odstotkov anketirancev meni, da Slovenci nismo pretirano zaprt in nedostopen narod, vsaj kar zadeva mlajšo populacijo, kar pa naj bi veljajo za starejše generacije, ki se na tuje in neznano še vedno odzivajo in gledajo z distanco.

S koliko bi ocenil udobje in življenje študentov v Sloveniji?

  • 1 – 0 %
  • 2 – 3 %
  • 3 – 15 %
  • 4 – 56 %
  • 5 – 26 %

 

 Maša BELA
 Unsplash

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close