Zoisova štipendija naj ne bo le nagrada za dosežke, poudarja ŠOS
ŠOS je ob mednarodnem dnevu študentov pripravil posvet o prihodnosti Zoisovega štipendiranja. Dijaki, študenti in strokovnjaki so opozorili, da bi moral sistem poleg dosežkov bolje prepoznavati, spremljati in spodbujati tudi razvoj nadarjenih mladih.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je 17. novembra ob mednarodnem dnevu študentov organizirala posvet o Zoisovem štipendiranju. Razprava je bila namenjena prihodnosti sistema, ki je eden ključnih mehanizmov za spodbujanje nadarjenosti in nagrajevanje izjemnih dosežkov mladih.
Na posvetu so sodelovali predstavniki pristojnih institucij, strokovnjaki s področja izobraževanja in dela z nadarjenimi ter predstavniki dijakov in študentov. Skupno sporočilo razprave je bilo, da je potrebna celovita prenova sistema Zoisovih štipendij.
67 odstotkov anketiranih želi reformo
ŠOS je na posvetu predstavil tudi rezultate ankete, v kateri je sodelovalo 262 dijakov in študentov. Med njimi je bilo 70 odstotkov študentov in 30 odstotkov dijakov. Eden izmed večjih problemov, ki so jih izpostavili sodelujoči, so dolgotrajni postopki odločanja. 55 odstotkov anketiranih je na odločbo o dodelitvi štipendije čakalo več kot dva meseca.
Kot najbolj zaželene spremembe so navedli:
- 71 % – razširitev nabora priznanih izjemnih dosežkov,
- 56 % – prilagoditev kriterijev različnim izobraževalnim programom,
- 41 % – možnost pridobitve dodatka za uspeh tudi ob kombiniranju štipendij,
- 39 % – večjo transparentnost odločanja.
Na vprašanje o prihodnosti sistema je 67 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da si želijo reforme Zoisovega štipendiranja.
Sistem naj ne nagrajuje samo že doseženih rezultatov
Eden ključnih poudarkov posveta je bil, da Zoisova štipendija ne bi smela biti razumljena zgolj kot nagrada za rezultate, ki jih je mladi že dosegel. ŠOS zagovarja prehod k sistemu, ki bi nadarjenost pravočasno prepoznal, jo sistematično spremljal in mladim omogočil nadaljnji razvoj njihovih potencialov.
Pri tem bi bilo pomembno tesnejše sodelovanje različnih institucij, pa tudi vzpostavitev mentorskih programov in drugih oblik podpore. Predlagano je bilo tudi bolj sistematično spremljanje nadarjenih skozi celotno izobraževalno pot, od začetka šolanja do vstopa na trg dela.
Odlične ocene niso edino merilo nadarjenosti
Razprava se je dotaknila tudi kriterijev za prepoznavanje nadarjenosti. Sodelujoči so opozorili, da nadarjenosti ni mogoče enačiti zgolj z odličnim učnim oziroma študijskim uspehom. Posebej so izpostavili športno nadarjene mlade, saj se športni dosežki po veljavni ureditvi ne priznavajo kot izjemni dosežki za pridobitev Zoisove štipendije.
Med predlogi za spremembe je bila tudi možnost celovitejšega povezovanja pristojnosti za področje nadarjenosti znotraj enega ministrstva. Predlagan je bil tudi sistem podpore štipendistom, ki bi poleg finančne spodbude vključeval mentorstvo, dodatne izobraževalne priložnosti, strokovno usmerjanje in druge oblike podpore.
Na posvetu tudi predstavniki institucij in strokovnjaki
Posvet je z uvodnim nagovorom odprl predsednik ŠOS Lovro Čeh Brežnik, udeležence pa je nagovoril tudi Štefan Kušar, državni sekretar, pristojen za področje dela.
V strokovnem delu je Maja Erjavec, predsednica Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOS, predstavila razvoj in trenutno ureditev Zoisovega štipendiranja ter rezultate ankete. David Matjašič, predsednik Dijaške organizacije Slovenije, je predstavil izzive dijakov, Maja Gašparovič z Javnega štipendijskega sklada pa delovanje sistema Zoisovega štipendiranja.
Strokovni del je zaključila dr. Mojca Juriševič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila delo z Zoisovimi štipendisti in širše vidike spodbujanja nadarjenosti.
Na okrogli mizi so sodelovali še dr. Uroš Ocepek, učitelj leta 2022, Jožef Školč, državni svetnik, Polona Samec, vodja Oddelka za športnike, olimpijske vrednote in kariernega centra, Irena Kuntarič Hribar, vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje, ter Lovro Čeh Brežnik.
View this post on Instagram
Kaj želi ŠOS spremeniti?
Po mnenju ŠOS bi moral prihodnji sistem Zoisovega štipendiranja bolj upoštevati izkušnje prejemnikov štipendij, strokovna izhodišča institucij, ki delajo z nadarjenimi mladimi, ter potrebe dijakov in študentov. Pomemben cilj je tudi zagotavljanje enakih možnosti za pridobitev štipendije in razvoj potencialov, ne glede na izobraževalni program oziroma področje nadarjenosti.
Predsednik ŠOS Lovro Čeh Brežnik je ob tem poudaril, da bi morale Zoisove štipendije predstavljati učinkovito spodbudo mladim, ki izstopajo s svojim znanjem, talentom in dosežki, hkrati pa jim omogočiti tudi nadaljnji razvoj.
Ugotovitve posveta bodo po navedbah ŠOS izhodišče za nadaljnje delo organizacije na področju štipendiranja. Cilj je reforma, ki bi Zoisove štipendije tesneje povezala s širšim sistemom prepoznavanja in spodbujanja nadarjenosti ter mladim zagotovila ustreznejšo podporo pri razvoju njihovih potencialov.




