Kako vozimo Slovenci? Rešitev se skriva v vozniku
»Kako vozimo Slovenci?«, je bilo ključno vprašanje posveta Anatomija slovenske vožnje. Na dogodku, ki ga je organizirala Zavarovalnica Triglav, so slovenski strokovnjaki z različnih področij pod drobnogled vzeli vedenje voznikov ter spregovorili o agresiji in jezi na cesti, vlogi novih tehnologij pri varnosti voznikov, pomenu pozornosti med vožnjo in konkretnih posledicah današnje (ne)kulture vožnje.
Pred pol stoletja, ko je bilo na slovenskih cestah dobrih 150.000 avtomobilov, s katerimi so vozniki prevozili okoli 750 milijonov kilometrov letno, je na naših cestah umrlo več kot 700 ljudi. Danes, ko po naših cestah vozi dober milijon osebnih vozil, ki so v lanskem letu prevozili približno 11 milijard kilometrov, smo število smrtnih žrtev uspeli zmanjšati na 102.
Največji problem modernega voznika je mobilni telefon
V Zavarovalnici Triglav se zato z raznovrstnimi aktivnostmi že vrsto let trudijo izboljšati črne statistike na slovenskih cestah. Tako so na Turneji mobilnosti s pomočjo simulatorja DRAJV testirali, kako se vozniki odzivajo v nekaterih nepredvidljivih situacijah.
Povej mi, kako voziš, in povem ti, kdo si
Na cestah se vozniki vsakodnevno srečujejo z različnimi, bolj ali manj predvidljivimi situacijami, njihov odziv nanje pa je odvisen od mnogih dejavnikov – tudi od različnih obremenitev in nekaterih osebnostnih lastnosti voznika. Predvsem se na slovenskih cesta spršča veliko agresije. Nekateri strastno gestikulirajo in mahajo z rokami, drugi hupajo z vozilom, pobliskavajo z žarometi ali nenadno zavirajo in pospešujejo. Najbolj agresivni so vozniki, ki imajo v avtomobilu lažni občutek varnosti.
»Lažen« občutek varnosti
Še dodatno občutek varnosti na cesti po mnenju avtomobilskega novinarja in vlogerja Cirila Komotarja ustvarjajo moderne tehnologije, kot so samostojno parkiranje, senzorji za avtomatično zmanjšanje omejitve in samodejno zaviranje, ki so danes del skoraj vsakega novega avtomobila.
Z vpeljavo vedno več modernih tehnologij v naša vozila prihaja tudi do sprememb v vedenju voznikov. Pri tem so strokovnjaki izpostavili predvsem mobilni telefon.
Dejavnik tveganja – telefon
In prav zaradi porasta motilcev pozornosti se tudi v prometu uveljavlja izraz »mindful driving« oziroma čuječa vožnja. Psihologinja izr. prof. dr. Sara Tement s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je poudarila, kako pomembno je, da znamo med vožnjo odmisliti vse ostale dejavnike in se osredotočiti zgolj na vožnjo in promet. »Telefon odvrne pozornost in je dejavnik za tveganje. Ni pa edini. Sprva so predvidevali, da je to motorična motnja, ker moraš z eno roko spustiti telefon, da se lahko oglasiš. Zadnje raziskave pa kažejo, da sploh ni problem motorična motnja, temveč motnja kognitivnih procesov. Pozoren si na sogovornika, ne pa na vožnjo. Tako da tudi prostoročno telefoniranje ni rešitev.«
Na posvetu so sogovorci soočili še druga mnenja o različnih vidikih varnosti v prometu. Med najpomembnejšimi poudarki razprave pa zagotovo velja omeniti dejstvo, da je prav voznik na cesti pogosto hkrati problem in rešitev.
