Trdna prihodnost
Gradnja stavb se nenehno odvija okoli nas. Povezujemo jo z razvojem mest in podeželja, kakovost infrastrukture pa neposredno povezujemo s kakovostjo bivanja.
Še danes gradimo s podobnimi materiali kot naši stari starši, kar pa velikokrat predstavlja ne zgolj energetsko in okoljsko potratnost, temveč tudi prekomerno porabo časa, saj stavbe najprej izgradimo, nato pa za vgradnjo strojnih inštalacij ponovno “razbijamo”. Materiali, kot je beton, puščajo velik ogljični odtis, njihova trajnost pa velikokrat močno presega čas dejanske uporabe stavbe.
Naštete težave delno rešuje modularna gradnja, ki pa v celoti ne naslavlja okoljske problematike. Za to je potrebna sprememba materiala, do katere pa so mnogi še vedno skeptični. Rešitev se namreč skriva v enem od največjih slovenskih bogastev: lesu. Material, ki omogoča podobne konstrukcijske “akrobacije” kot armirani beton, vendar je lažji in v veliko pogledih boljši, se imenuje križno lepljen les (ang. CLT ali X-lam) ter je vedno pogosteje omenjan kot beton prihodnosti. Primeren je za gradnjo večnadstropnih stavb, saj lahko trdnost in lastnosti ohrani pri kosovnih dolžinah tudi do 16 metrov z debelino le 500 mm. Samostojno sicer ni primeren za gradnjo nebotičnikov, vendar v kombinaciji z betonskim jedrom nudi tudi tovrstne možnosti. Gradnja z njim je hitrejša, lažja in povzroča veliko manj izpustov CO2.
“Največ ljudi še vedno pomisli na brunarice.”
Pri nas se z gradnjo tovrstnih objektov ukvarja podjetje CBD, ki uporablja doma razvito tehnologijo. Dr. Bruno Dujič, ki je priznani strokovnjak na področju protipotresne gradnje, v intervjuju za revijo Delo in dom pojasnjuje, da je omenjeni material tudi potresno veliko odpornejši kot navadne hiše iz opeke. Prvoten sistem gradnje lesenih hiš je bil iz klad ali brun, najprej neotesanih, pozneje pa že obdelanih hlodov. Slabost tovrstne gradnje je, da je hišo zelo težko obložiti s fasado oz. finalizirati, saj se bruna sušijo in razpokajo, s tem pa se dogajajo premiki. Križno lepljeni elementi pa so veliko bolj togi in dimenzijsko stabilni. Iz njih so narejene tako stene kot medetažne plošče, tehnologija pa omogoča, da se na gradbišče pripeljejo modularni objekti ali elementi, v katerih je že sestavljenih več stranic skupaj. Konstrukcije iz križno lepljenega lesa imajo zelo dobro požarno in potresno odpornost.
V plošče X-lam je pod tlakom zlepljenih več plasti desk iz primerno suhega lesa, pri čemer v vsaki plasti lesna vlakna potekajo pravokotno glede na sosednjo. Takšna struktura omogoča, da so plošče dimenzijsko stabilne, toge v svoji ravnini, konstrukcijski elementi pa so nosilni v obeh smereh. Da bi dosegli želene lastnosti, so že prej križno položene lamele poskušali žebljati, spajati z aluminijastimi sponkami, stikovati z lesenimi mozniki – v zadnjih 20 letih se je poskušalo prebiti na trg veliko takšnih tehnologij. Pospešek tehnologiji X-lam pa sta dala razvoj primernega lepila in dovolj močnih stiskalnic, seveda pa je bilo treba dokazati, da bodo izdelki ohranili enake lastnosti v vsej življenjski dobi stavbe. Trdnost omogoča uporabo pri vseh elementih stavb. Sestavljanje je preprostejše kot pri betonu, za bivanje so stavbe prijetnejše, potresna varnost pa je bila preizkušena na Japonskem in je izjemno visoka. Zanimiva je tudi stopnja požarne varnosti, ki jo zagotavlja, saj se stavba podre po veliko daljšem času gorenja kot zgradbe iz klasičnih materialov.
Hiše, ki se reciklirajo?
Ena od pomembnih lastnosti križno lepljenega lesa pa je tudi zmanjšan vpliv gradbenih materialov na okolje po odsluženi življenjski dobi lesene konstrukcije objekta. Tovrstna konstrukcija je namreč edina, ki ima po razgradnji objekta še vedno lastnost gradbenega produkta, saj jo lahko s krojenjem preoblikujemo in znova sestavimo v nov konstrukcijski sistem, po vseh odsluženih konstrukcijskih ciklih pa je še vedno energent. Še vedno pa ostaja težava pri vlagi in zvoku, in to predvsem zaradi neznanja projektantov, arhitektov in ne nazadnje tudi investitorjev. Objekt mora namreč biti skrbno načrtovan in izpolnjevati poleg nosilnosti in stabilnosti še pogoje glede zaščite pred vlago in akustike oz. prenosa zvoka. Specifičnost izvedbe je pri nekaterih objektih tudi v tem, da objekti zaradi manjše teže niso temeljeni na pilotih, ko bi bilo to pri klasičnih objektih že potrebno.
Je pa podjetje CBD razvilo tudi posebne rebraste križno lepljene plošče, ki so na tem področju velika inovacija, saj imajo v primerjavi s klasičnimi ploščami enako nosilnost ob 30 do 50 odstotkov manjši porabi lesa. Posebej uporabne so pri gradnji večetažnih objektov, zanimanje zanje pa vlada tudi na italijanskem in avstrijskem trgu, od koder k nam prihaja največ lesenih lepljenih gradbenih elementov. Izdelek je bil razvit v sodelovanju s hoškim podjetjem Ledinek, oznaka zanj pa je XR-lam. Razvijali so ga z lastnimi sredstvi in pomočjo evropskih razpisov za razvojne projekte. Izdelek dopušča gradnjo višjih objektov, na Norveškem je tako dokončana 14-nadstropna stavba, trenutno pa je na Dunaju v fazi gradnje 24-nadstropna stanovanjska stolpnica.
Slovenci znamo z lesom
In ravno omenjeno podjetje Ledinek iz Hoč oziroma podjetje v njegovi lasti, Ledinek Engineering, je eden ključnih deležnikov proizvodnje vedno popularnejšega materiala X-lam. Gre za podjetje z dolgoletno tradicijo, ki je proizvajalec edinstvenih lesnoobdelovalnih strojev in linij, s katerimi je mogoče opremiti celoten proizvodni obrat. Njihova proizvodnja linija, ki so jo zasnovali posebej za izdelavo križno lepljenega lesa, se imenuje X-Press. Gre za že tretjo generacijo proizvodne linije oz. preše za les, ki je rezultat inovacij, izkušenj in predanosti cilju ohranitve položaja vodilnega proizvajalca proizvodne tehnologije na tem področju. Pri Ledineku zagotavljajo, da je njihova preša tudi veliko bolj okolju prijazna kot doslej uporabljane naprave, saj ne uporablja hidravličnega olja, hkrati pa omogoča uporabo ekološko manj spornih lepil. Na spletni strani tega izvoznega podjetja lahko najdemo tudi posnetke načina proizvodnje, ki so zelo zanimivi za ogled.
Podjetje je prisotno na vseh celinah, razen v Afriki. Trenutno nameščajo svoje proizvodne linije v najrazličnejših državah. Vsa podjetja namreč sledijo podobnemu postopku, ki so ga konec devetdesetih let začeli uporabljati v Avstriji, prva proizvodna linija pa je bila sestavljena v Hočah. Po podatkih iz avstrijske specializirane revije Holzkurier je bila največja preša za križno lepljen les lani nameščena na Japonskem, kjer je ravno zaradi potreb po močni protipotresni gradnji uporaba lesa X-lam v velikem porastu. Posebej za Japonski trg so bile narejene določene prilagoditve na sistemih, saj so tam v veljavi visoki standardi na področju lepil, ki jih v Evropi ni treba upoštevati do tolikšne mere. Največja pa je razlika v uporabljenem tipu lesa, saj se na Japonskem v veliko večji meri uporabljata trša cedra in cipresin les.
V ZDA se prav tako uporablja drugačen les, podjetje Ledinek se je moralo soočiti s tako imenovanim južnim rumenim borom, katerega struktura je pri nas slabo poznana. Lepila, ki jih uporabljajo tam, so prav tako drugačna, gre namreč za ameriški tip poliuretana, ki ima celo v svojem uradnem imenu dodatek ameriški (US). Kljub vsem naštetim izzivom je Ledinek v letu 2019 pridobil vse potrebne certifikate tako na Japonskem kot v ZDA, kar jim omogoča prodajo proizvodnih linij v najzahtevnejša okolja.
To kaže na izjemen dvig povpraševanja po križno lepljenem lesu kot materialu za gradnjo in ne nazadnje veliko priložnost za izvoz slovenske paradne surovine (lesa) in našega domačega znanja. Križno lepljen les je namreč material, ki lahko v veliki meri nadomesti energetsko potratno gradnjo z betonom ter omogoči nove priložnosti tudi na področju oblikovanja in kakovosti bivanja v tovrstnih stavbah. Trendom na tem področju bo seveda morala slediti še gradbena stroka, ki se bo z novimi materiali soočila s spremembo načina gradnje in drugačnim umeščanjem v prostor. Pogoji za uspeh so dobri, zato zgolj potrkajmo na …
