Tehnologija

Spletne prevare z obljubami o bajnih zaslužkih

Kako do klikov (in posledično prodaje)? Kako v množici Facebook objav in novic vzbuditi pozornost spletnih uporabnikov? Obstaja možnost, da postaviš spletno stran z naslovom o milijonskih zaslužkih, ki jo podkrepiš s fotografijami znanih Slovencev. Nato zakupiš Facebook oglase, ki prav tako (brez dovoljenja) uporabijo podobo znanih Slovencev, novičarskih portalov in podjetij.

Kaj stoji za takšnimi Jan Plestenjak obogatel s kriptovalutami, Nova investicija Sama Logina spravlja banke v obup ali Zmagovalec oddaje Kmetija razkriva, kako je zaslužil toliko denarjanaslovi?

Ne nasedaj naslovom, ki pravijo, da so znani Slovenci obogateli s pomočjo spleta.

V teh primerih gre za zavajajoče ponudbe, kjer te poskušajo prepričati k nakupu izobraževalno-naložbenih paketov. Paketi za eno izmed trgovalnih platform vrste Forex, v zameno pa ti obljubljajo velik zaslužek in hitro obogatitev.

.

Kako poteka prevara?

Začne se na Facebooku kot sponzorirana vsebina s privlačnim naslovom in fotografijo znanega Slovenca. Slovenec ki naj bi v kratkem časovnem obdobju zaslužil zelo veliko denarja. Če klikneš na povezavo, si preusmerjen na članek, ki z videzom spominja na prispevek katerega od znanih slovenskih medijev, v resnici pa gostuje na tuji spletni strani.

Članek te skuša prepričati o resničnosti platforme za trgovanje z valutami. Članek te lahko poskusi prepričati o legitimnosti internetne igralnice in kako hitro boš zaslužil ter obogatel. Ko vpišeš svoje podatke, moraš nakazati denar, ki ga boš zagotovo izgubil ali pa se vsaj ukvarjal z neželenimi klici iz tujine.

Kaj lahko storiš?

Obljube o zaslužkih so seveda prenapihnjene in izmišljene. V teoriji je sicer možno, da bi nekdo kaj zaslužil, vendar pa praktično vsi uporabniki izgubijo vse, kar so vložili. Če že kaj zaslužiš, si je pa denar nemogoče izplačati, saj si ponudniki vedno znova izmišljajo razloge, zakaj denarja ne morejo nakazati. Še več, včasih pred obljubljenim izplačilom od uporabnikov zahtevajo dodatna vložena sredstva, po prejemu teh pa enostavno prenehajo komunicirati.

Ponudniki teh storitev se pred svojo odgovornostjo običajno zavarujejo z navedbami v drobnem tisku, s sedeži v tujini ali pa celo povsem zakrijejo svojo identiteto. Če si nakupe opravil s kreditno kartico, lahko na banki vložiš reklamacijski zahtevek. Če si plačal po povzetju, potem nimaš kakšne možnosti finančne reklamacije. V tem primeru lahko zadevo zgolj prijaviš na Tržni inšpektorat, ki pa ima zelo omejene možnosti ukrepanja, če gre za ponudnika iz tujine, ali pa goljufijo prijaviš policiji.

Za promocijo svojih storitev prevaranti tudi zakupijo oglase, navadno na Facebooku, ki zlorabljajo imena in podobo znanih oseb, ki jim tudi podtaknejo neresnične izjave (Jan Plestenjak, Melania Trump itd.). Njihov namen je pridobiti klike na svoje spletne strani. Več kot je klikov, več zaslužijo.

 

 Varni na internetu (vir)
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close