Kultura

“Vsako naše življenje je za roman,” Feri Lainšček o življenju, literaturi in svetu

Črn klobuk, melodičen raskav glas in postava odeta v črnino. Dodamo še dušo polno poezije in umetniško srce pa je enačba popolna. Gost zadnjega letošnjega literarnega večera je bil nihče drug kot Feri Lainšček, preprost mož preudarnih besed, ki mu je vredno prisluhniti.

Štukovo dvorano so na včerajšnji že povsem praznično obarvani večer napolnili ljubitelji pisane besede. Kjer še je večer prej odbijala glasba zadnjega letošnjega študentskega torka, je zavladala popolna tišina, ko je s svojo mistično figuro na oder umirjeno stopil pesnik in pisatelj Feri Lainšček. Na ŠOUM-ov literarni večer je prišel tiho, odšel pa v spremljavi zasluženega bučnega aplavza. S svojo poezijo je očaral poslušalce in se razgovoril o svojem življenju, umetniškem ustvarjanju in svetu, ki ga je čas nepopravljivo spremenil.

Feri in njegova mavrična očala

Beseda je nanesla na Ferijevo otroštvo in on z besedami ni skoparil, četudi se njegovo otroštvo na prvi pogled ne zdi ravno pravljično. Rojen je bil v najmanjši s slamo pokriti hiši iz blata, v najmanjši gorički vasi daleč na okoli. Vendar zase pravi, da so bila njegova v mladosti pridobljena nevidna očala mavrična, njegov most v svet preko revščine pa zgrajen iz starševske ljubezni. Preko tega mostu je odločno odkorakal v murskosoboško gimnazijo in s svojimi strumnimi koraki dosegel Ljubljano, kjer je na FSPN-ju študiral novinarstvo. Kruh si je služil s svojim prvim še na roko napisanim romanom Peronarji, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Teleks. Feri je izpostavil razliko med današnjim in takratnim literarnim življenjem in poudaril vsestransko medsebojno pomoč takratnih literatov. Slednji so mu v času bivanja v Ljubljani pomagali tako v življenjskih kot tudi ustvarjalnih zagatah.

Feri Lainšček, ŠOUM, literarni večer, Štuk
Vsak od nas v mladosti dobi nevidna očala, ki barvajo naš svet, Feri pravi, da so njegova mavrična.

“Prave stvari vedno rabijo neko zgodbo”

Feri Lainšček ni le pesnik in pisatelj, je tudi scenarist in dramatik. Njegove pesmi so postale besedila glasbenih uspešnic, njegovi romani so zasloveli na filmskih platnih, vendar on ostaja skromen. Pravi, da je svoje filmske sanje po šestih celovečernih filmih, posnetih po njegovih romanih, izživel. Glasbe po naročilu ne želi pisati, prav nobene pesmi še ni prodal, za vsakim sodelovanjem tiči neka zgodba. S sodelovanjem z Beneškimi fanti se mu je uresničila otroška želja, Mia Žnidarič ga je z izsiljevanjem za besedila prisilila, da je premagal svoj strah, Ditkino pesem Ne bodi kot drugi pa je uglasbil njen oče, po tem ko je mama besedilo pritrdila na hladilnik.

Feri Lainšček, literarni večer, štuk, šoum
S svojimi življenjskimi nauki in šaljivimi anekdotami je Feri pritegnil poslušalce.

“Vse kar nastaja, mora nastati iz tebe”

Feri se je znašel tudi pred izzivom. Izzvan je bil, da poda nasvet mlademu Feriju in mladim ustvarjalcem. Prvo nalogo je z lahkoto izpolnil. Povedal je, da sebi ne bi rekel nič, saj danes ne bi bil kdor je, če se mu ne bi bilo treba pretolči skozi vse kar se je mogel. Kar zadeva literarni nasvet pa naloga ni bila tako preprosta. Univerzalni nasvet za nadobudne pesnike in pisatelje namreč ne obstaja. Feri je poudaril, da more ustvarjalec vzpostaviti uravnoteženost zavedanja med duhom časa v katerem živi on in v katerem živijo njegovi junaki ter duhom globine. Svoj nauk pa je povzel z besedami: “Vse kar nastaja mora nastati iz tebe, štejejo samo unikati, bodi eden, edini in neponovljiv.”

Feri Lainšček, literarni večer, štuk, šoum
Feri pravi, da štejejo samo unikati, zato bodi kar si, tudi ko ustvarjaš.

Večer se je začel s poezijo in se z njo tudi zaključil. Od čudovitega večera se je Feri Lainšček poslovil s pesmijo iz svoje zbirke Verjeti, Verjeti. Upanje je tisto, ki osmišlja svet in ga dela lepega. “Zreti čez potopljena polja upanja pa še zmeraj verjeti. Verjeti, verjeti,” pravi Feri.

Eva ŽUNKOVIČ
Dejan ZVONAR

Eva Žunkovič

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button