“Moji liki se obnašajo kot jaz ali pa kot mislim, da bi se moral” – literarni večer s Tadejem Golobom
V četrtek ob 18. uri smo v dvorani Štuk pozdravili Kersnikovega nagrajenca Tadeja Goloba. Na literarnem večeru Čas je za knjigo smo ga spoznavali (predvsem) kot pisatelja s kilometrino. Raziskovali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, ki združuje vloge pisatelja, novinarja in alpinista.
Kako je novinarstvo pomagalo njegovi pisateljski poti?
Pisatelj kriminalk, Tadej Golob, je svojo pot začel kot novinar in pravi, da se je prav s tem naučil pisanja. “Najbolj vešč sem bil v pisanju intervjujev, kar mi je kasneje pri pisanju zelo pomagalo.” S tem je namreč dobil občutek, kako govorni jezik pretvoriti v pisnega, kar mu pride še posebej prav pri pisanju dialogov.
Novinarstvo mu je ponudilo priložnost, da uresniči svoje pisateljske cilje, ko se je javil, da bo napisal knjigo Z Everesta. Tako je povezal dva njemu ljuba hobija in izšla je njegova prva knjiga.
Na podlagi obsežnih intervjujev se je odločil pisati biografije, ki jih sam imenuje za “hibride med novinastvom in pisateljevanjem”. Pisanje biografij je zanj bil vmesni korak pred romanopisjem. Potem se je pogumno odločil napisati svoj prvi roman in literarni prvenec Svinjske nogice, s katerim je še danes, ob ponovnem branju zadovoljen. Za ta roman je leta 2010 prejel Kersnikovo nagrado, katere se je zelo razveselil, in pravi, da je “fajn dobiti nagrado na začetku kariere,” saj je to nanj delovalo zelo vzpodbudno.
Upodobitev knjige v serijo
Njegov roman Jezero je bil filmsko uprizorjen v obliki isoimenske serije s šestimi deli. “Scenarij sem dobil vpogled in sem bil zgrožen,” pravi avtor romana. Vzel si je čas in popravil scenarij, da bi bil bolj podoben knjigi, vendar je ob ogledu serije ugotovil, da režiserja njegovih predlogov nista upoštevala. Golob dodaja, da je po premisleku ugotovil, da je “devetdeset odstotkov tega, kar nista upoštevala, bilo dobrega, tistih preostalih dest odstodkov pa bi bilo dobro, da bi spremenila.” Tako je ugotovil, da se filmski jezik razlikuje od pisateljskega, in je z uprizoritvijo na koncu bil zadovoljen.
Njegovi literarni liki izhajajo iz njega, so mu podobni, a je seveda prisotna fikcija. “Obnašajo se kot jaz ali pa tako, kot mislim, da bi se moral,” pojasnjuje svojo povezavo z liki, imenuje jih celo za svoj alter ego. Ugotavlja, da mu je po filmski upodobitvi lažje, saj ima zaradi tega sedaj v glavi natančno naslikane like.
Pisanje podrobnih opisov v romanih
V njegovih obsežnih kriminalkah je veliko podrobnih opisov. Informacije si pisatelj zagotovi kar iz prve roke, česar se je naučil že kot novinar. V kontaktu je namreč z uslužbencema iz forenzičnega laboratorija in iz oddelka patologije, ki mu pomagata s svojim strokovnim vedenjem, saj Golob pravi, da je “življenje sto krat bolj zanimivo kot fikcija”.
Dobro pisanje pogosto izhaja iz stanja frustracije, razkriva pisatelj. Če pa te navdaja strah, to ni nič nenavadnega, saj je prav strah nujno zlo, ki oblikuje dobrega in (do sebe) kritičnega pisatelja.
Rebeka KRASNIĆ
Isidora VELIČKOVIĆ
Žan SENIČAR
