Kultura

Pomen urbane kulture med mladimi v času trenutnih razmer

Si zamislite, kako bi bilo pusto obdobje karantene brez kulture? Verjetno bi težje preživeli omejitev na kvadraturo našega doma brez dobre knjige, filma ali glasbe.

Mladi so še posebej občutili posledice hitrega širjenja virusa COVID-19, saj jim je nova realnost obrnila življenja na glavo. In prav smisel, moč, potrpljenje in spodbudo so lahko črpali iz kulture, ki je vedno na razpolago. Kot drugodimenzionalna uteha, kjer ponuja varen prostor, v katerem se pozabi na trenutne probleme, duša pa lahko poleti proti svobodi.

Kultura je trenutno še posebej izpostavljeno področje, predvsem zaradi kulturnikov, tudi mladih. Na družbenih omrežjih se širi pobuda #NoCultureNoFuture, ki opozarja na pomembnost in razvoj kulture v kriznih časih. K sooblikovanju članka smo povabili organizatorja festivalov, ki nosita odgovornost, da se kljub NIJZ ukrepom pestro kulturno dogajanje pravkar odvija v dveh različnih slovenskih mestih. Dva festivala, brez katerega si ne znamo predstavljati konca poletja. Festivala, ki vedno navdušita s pestrim ter kvalitetnim izborom koncertov, plesa, in umetnosti. Prav letos pa sta s svojim ‘preživetjem’ za mnogo mladih svetla točka v tem posebnem času. Mladim so tako omogočili, da za trenutek pozabijo na trenutne probleme in pribežijo v čarobni svet kulture. To sta nedvomno kultna festivala Lent in Kunigunda.

Festival Lent

V Narodnem domu Maribor so letošnjo sezono krize izkoristili za temeljit premislek, iskanje novih poti do občinstva in preizpraševanje o načinu organiziranja in ponujanja kulturnih vsebin. “Digitalne tehnologije predvsem pri pripravi in podajanju vsebin za mlajšo populacijo prinašajo številne možnost in prednosti, ki jih doslej nismo dovolj izkoriščali. Dostop do kulturnih vsebin s pomočjo live-streaminga, povezovanje ustvarjalcev in akterjev preko digitalnih platform, neposreden stik s publiko preko socialnih omrežij in demokratizacija tako imenovane visoke kulture s pomočjo digitalnih medijev, ki dostop do kulturnih vsebin omogočajo najširši javnosti in najrazličnejšim družbenim skupinam. Vse to so prvine, ki smo jim namenili prav posebno pozornost. Uspešno!” je kulturno digitalizacijo opisal Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor. Dobro prakso in projekte, namenjene mladim pa nadaljujejo tudi na septembrskem festivalu klasične glasbe Festival Maribor, v okviru katerega bodo skupaj s švedskim skladateljem Andersom Lindom pripravili koncert za – mobilne telefone.

“Seveda pa se ob vseh možnostih, ki jih prinaša digitalna doba, zelo dobro zavedamo pomena živega stika s kulturo. Za mlade je le-ta bistven! Kulturni dogodki so veliko več kot le stik umetnostmi in konzumacija kulturnih vsebin! So srečevanje, spoznavanje, druženje, uživanje v skupni izkušnji, izmenjava mnenj, neposreden kontakt z umetniki, ki na odru pred očmi gledalca ustvarjajo in se razdajajo. Občutenje te energije – to je tisto, kar mladi še prav posebej potrebujejo! Zato smo kljub vsemu pripravili in izvedli Festival Lent. Vztrajamo, da bo tudi jeseni in pozimi kljub poostrenim ukrepom za varovanje zdravja nujno potrebno prirejati koncerte, predstave, razstave, festivale … Z vsebinami in žanri, ki so mladim blizu, v katerih se bodo našli, prepoznali in kar je najpomembneje: v njih uživali!” je o pomenu urbane kulture in mladih povzel Vladimir Rukavina.

Festival mladih kultur Kunigunda

Festival mladih kultur Kunigunda pod okriljem Mladinskega centra Velenje, v sodelovanju z mladinskimi organizacijami v lokalnem okolju in nekaterimi drugimi javnimi zavodi že od samega začetka zasleduje osnovno poslanstvo: postavljanje mladih, nepoznanih, vendarle kvalitetnih kultur, ki so v množičnih medijih spregledane, na odre, ulice, v galerije in druge, kdaj tudi nekonvencionalne prostore. Posebnost festivala se kaže v tem, da ga organizirajo mladi za mlade in mlade po srcu. Mlade vključujejo v vse nivoje organizacije in izvedbe. S tem pa jim dajejo priložnost, da poleg študentskega zaslužka pridobijo reference, kompetence, neformalna znanja in sprejem odgovornosti, ki jo delo prinaša.

“Ukrepi in omejitve so za kulturne dogodke postavljeni veliko bolj striktno, kot ukrepi denimo na plažah, v lokalih in drugje. Vseeno me pa izredno veseli, da smo med redkimi, ki v tem času sploh lahko izvajamo dogodke, pa čeprav smo program spreminjali vsaj petkrat. V tem času so prezrti, tako s strani avtoritet, kot tudi javnosti, umetniki ter vsi delavci, ki delujejo v industriji srečanj. Žalosti in jezi me, da se kljub vedno številčnejšim pozivom, zanje še vedno nič ne spremeni,” je izrazila svoje mišljenje Maruša Skornišek, programska vodja festivala Kunigunda.

Ob vprašanju pomena kulture med mladimi pa je povedala: “Pomena kulture, ki ga le-ta ima na družbo, se mnogokrat ne zavedamo. Kultura nas sprošča, kultura je hkrati lahko družbeno kritična in nas opozarja na nepravilnosti v družbi. Hhrati pa ponuja alternativne rešitve, kot so medsebojno druženje na kulturnih dogodkih. Ponuja nam sprostitev in posledično ohranja pri boljšem duševnem zdravju. Bomo res pustili da ostane prezrta? Vsekakor upam, da temu ne bo tako!”

 

 mlad.si
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close