Trubar, Bohorič in Dalmatin ter slovenščina, kot jo poznamo danes.
Nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther je 31. oktobra 1571 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami “o moči odpustkov”. Danes 31. oktobra praznujemo Dan reformacije.
Prepogosto pa pozabljamo, kako močno so te teze, ki so med drugim narekovale preprostost cerkve in naj ta nikar ne bo pomembnejša od države same, pravzaprav vplivale na današnje življenje in dejansko sooblikovale kulturo, ki jo poznamo dandanes.
Reformacija je pomembno okrepila slovensko narodno zavest, to pa je vplivalo tudi na našo politično samostojnost.
Zadnja zahteva, da naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku, je bila namreč ključnega pomena za razvoj književnosti v mnogih jezikih, tudi za slovensko. Reformacija nam je tako podarila prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem (1550), ki sta rezultat dela protestanta Primoža Trubarja. Na slovensko književnost in slovenski jezik so pomembno vplivala tudi naslednja dela: Bohoričeva slovnica Zimske urice, Kreljeva Otročja biblija in pa prevod Svetega pisma, tega se je prvi polotil vam verjetno dobro poznani Jurij Dalmatin.
Primož Trubar, ki je protestantsko misel prinesel v naše kraje, s prvo tiskano knjigo ni postavil zgolj temelje slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika, ampak je s tem obudil in okrepil slovensko narodno zavest, hkrati pa zagotovil trden temelj naslednjim generacijam.
Zahvaljujoč slednjemu se je slovenščina ohranila skozi stoletja, kljub temu da nismo imeli lastne države. Tako je iz kulturne samostojnosti lahko sledila tudi politična samostojnost. Si lahko zamisliš, kako močan vpliv je imela reformacija?
mlad.si, Wikipedija, Dostop.si
neznan (vir)
