Spolno nasilje ni tabu, ki bi ga smeli prepustiti molku
Molk, sram in strah pred tem, da žrtvam ne bodo verjeli, so med razlogi, zaradi katerih številni primeri spolnega nasilja ostanejo neprijavljeni. UNICEF Slovenija opozarja, da so znanje o privolitvi, poznavanje lastnih meja in odprt pogovor ključni za zaščito mladih. Raziskave kažejo, da si velika večina prebivalcev Slovenije želi, da bi bilo preventivno izobraževanje o spolnih zlorabah del šolskega učnega načrta.
Primer, ki je pod vzdevkom “Cornell Seven” odmeval na ameriških družbenih omrežjih in v medijih, je znova odprl vprašanje spolnega nasilja ter odgovornosti institucij pri zaščiti žrtev. Primer se nanaša na domnevni spolni napad na študentko Univerze Cornell oktobra 2024. Študentka je skoraj dve leti pozneje vložila civilno tožbo proti sedmim študentom, univerzi in drugim vpletenim. Kot poudarja avtorica prispevka Katarina Agius Jager, namen razprave ni presojati konkretnega primera, saj sodni postopek še ni končan, temveč opozoriti na širši problem: kako preprečiti spolno nasilje in zagotoviti, da ga bodo žrtve prepoznale ter si upale poiskati pomoč.
Spolno nasilje ostaja pogosto neprijavljeno
Podatki o razširjenosti spolnega nasilja so zaskrbljujoči. Raziskava, ki so jo med letoma 2020 in 2024 izvedli Eurostat, Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), je zajela več kot 114.000 žensk.
Pokazala je, da je v Evropski uniji:
- vsaka tretja ženska doživela fizično ali spolno nasilje;
- vsaka šesta doživela spolno nasilje, vključno s posilstvom;
- vsaka tretja doživela spolno nadlegovanje na delovnem mestu, med mlajšimi ženskami pa sta to dve od petih;
- na policijo se obrnila le vsaka osma ženska, ki je doživela spolno nadlegovanje na delovnem mestu.
Tudi v Sloveniji so podatki zaskrbljujoči. Raziskava Sveta Evrope in Ministrstva za pravosodje iz leta 2020 je pokazala, da je skoraj vsak peti prebivalec pred 18. letom doživel vsaj eno obliko spolne zlorabe. Zlorabo je prijavilo le šest odstotkov žrtev.
Raziskava je obenem razkrila, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije ne bi prepoznala znakov spolne zlorabe otrok. Tretjina anketiranih meni, da zloraba vedno vključuje fizično silo, četrtina pa izpostavljanja mladih pornografiji ne šteje za zlorabo. Takšni podatki kažejo, da težava ni le v razširjenosti nasilja, temveč tudi v tem, kako ga družba razume in prepoznava.
Zakaj je pogovor o spolnem nasilju tako pomemben?
Spolna zloraba pogosto ostane skrita, ker žrtve ne prepoznajo, da se jim je zgodilo nekaj nedopustnega. To je še posebej pogosto, kadar je storilec partner, prijatelj ali druga oseba, ki ji zaupajo. K molku prispevajo tudi sram, strah pred odzivom okolice in bojazen, da jim nihče ne bo verjel. Prav zato je pomembno, da se mladi že zgodaj naučijo prepoznati neprimerna ravnanja, razumeti telesno avtonomijo in vedeti, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Otrok, ki pozna pravilna poimenovanja delov telesa, razume, da se ga nihče ne sme dotikati brez njegovega dovoljenja, in ve, kateri odrasli osebi lahko zaupa, ima več možnosti, da prepozna neprimerno vedenje in o njem spregovori. Podobno velja za mladostnike. Razumevanje privolitve jim pomaga spoštovati meje drugih, hkrati pa jih lahko spodbudi, da se odzovejo, kadar opazijo, da nekdo te meje prestopa.
Šole imajo pomembno vlogo, a izobraževanje ni enotno
Po podatkih omenjene slovenske raziskave dve tretjini anketiranih menita, da šole mladim ne zagotovijo dovolj informacij, s katerimi bi se lahko zaščitili pred spolnimi zlorabami. Kar 90 odstotkov jih podpira vključitev preventivnega izobraževanja v šolski učni načrt.
Kljub temu slovenske šole nimajo obveznega predmeta, ki bi bil posebej namenjen spolnosti, odnosom in privolitvi. Obravnava teh vsebin je zato pogosto odvisna od posameznih učiteljev, gostujočih predavanj in delavnic nevladnih organizacij ter prostovoljcev. To pomeni, da vsi mladi nimajo enakih možnosti za pridobivanje znanja, ki ga potrebujejo za prepoznavanje nasilja in zaščito svojih meja.
Pogovor pa ni pomemben samo v šoli. Skoraj polovica staršev je v raziskavi priznala, da bi jim bilo neprijetno govoriti o spolnih zlorabah doma, le tretjina pa je tak pogovor že imela. Odprta komunikacija med mladimi in odraslimi je zato pomemben del preventive.
Zakonska zaščita je pomembna, vendar sama ni dovolj
Slovenija je leta 2021 spremenila Kazenski zakonik in uvedla model “samo ja pomeni ja”. Posilstvo je tako opredeljeno na podlagi odsotnosti privolitve, ne pa zgolj glede na to, ali je bila uporabljena fizična sila ali je bila žrtev ogrožena. Gre za pomemben korak pri pravni zaščiti žrtev. Toda zakon lahko pomaga le, če ljudje poznajo svoje pravice in vedo, da so do zaščite upravičeni.
Avtorica opozarja, da je zato treba pravne spremembe dopolniti z izobraževanjem, ki mladim pomaga razumeti, kaj pomeni privolitev, kako prepoznati spolno nasilje in kako ga prijaviti. Pomembno je tudi, da pogovor vključuje fante in moške – tako kot morebitne žrtve kot posameznike, ki lahko prispevajo k spoštljivim odnosom in preprečevanju nasilja.
Zaščita pred spolnim nasiljem je odgovornost vseh
Spolno nasilje ni zgolj zasebna težava posameznika, temveč vprašanje človekovih pravic in odgovornosti celotne družbe. Pri preprečevanju imajo pomembno vlogo starši, šole, institucije, nevladne organizacije in mladi sami.
Rezultati raziskave kažejo, da obstaja široka podpora preventivnemu izobraževanju. Naslednji korak je, da se ta podpora odrazi tudi v sistematičnem pristopu, ki bo vsem mladim omogočil dostop do preverjenih informacij in znanja. Kot poudarja UNICEF Slovenija, molk ščiti storilce, pogovor pa lahko zaščiti mlade. O spolnem nasilju se je zato treba pogovarjati pravočasno, jasno in brez stigme – doma, v šolah in širši družbi.
Prispevek je napisala Katarina Agius Jager. Gre za mnenje avtorice, ki ne izraža nujno stališč UNICEF-a Slovenija.
Slovenska fundacija za UNICEF
Unsplash
