Von der Leyen: Kanada bliže EU, mlajši od 13 let pa brez dostopa do družbenih omrežij

“Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo mogočo raven. (…) Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU-ja, “ je napovedala Von der Leyen, ki je naštela tudi vse predvidene načine sodelovanja: “Sodelovali bomo na področju pametne proizvodnje. Vzpostavili bomo tehnološko zavezništvo. Povezali bomo obrambno-industrijske baze. Arktiko bomo spremenili v vodilni skupni projekt. Sodelovali bomo na področju energetike, kritičnih surovin in baterij, pa tudi na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij ter kibernetske in gospodarske varnosti,” je med drugim naštela.

Nov evropski načrt za odzivanje na zunanje napade

Veliko prostora je von der Leyen namenila tudi varnosti in obrambi. Evropa se po njenem mnenju sooča z vse več različnimi varnostnimi grožnjami, kot so kibernetski napadi, sabotaže, požigi in napadi z brezpilotnimi letalniki. Zato je napovedala pripravo evropskega načrta za odzivanje na takšne hibridne grožnje. Predlagala je tudi evropski varnostni svet, v katerem bi poleg držav članic EU sodelovale tudi partnerske države, med njimi Združeno kraljestvo, Norveška, Ukrajina in Kanada.

Pri tem je pomembna tudi Ukrajina. Von der Leyen je ponovno poudarila podporo Ukrajini in njeni obrambi pred rusko agresijo. Napovedala je nadaljnjo evropsko podporo, tudi na področju energije in zračne obrambe. Ukrajina sicer ni članica EU, je pa kandidatka za članstvo in ena od najpomembnejših evropskih partneric na področju varnosti.

Prepoved družbenih omrežij za otroke do 13 let?

Ena od tem, ki je verjetno najbolj pritegnila pozornost širše javnosti, je bila zaščita otrok na spletu. Von der Leyen je napovedala evropski akt za otroke oziroma EU Kids Act. Med predlogi je omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše otroke. Za otroke med 13. in 15. letom bi bili predvideni dodatni omejevalni ukrepi in starševski nadzor. Ideja je, da bi morale tudi same spletne platforme prevzeti več odgovornosti za varnost otrok, namesto da je breme predvsem na starših.

Globalno segrevanje že kaže zobe, kako se bo odzvala EU?

Veliko pozornosti je namenila tudi podnebnim spremembam. Poleg zmanjševanja emisij je izpostavila predvsem vprašanje, kako naj se Evropa pripravi na posledice podnebnih sprememb, ki jih že občutimo. Letošnje vročine, požari, suše in pomanjkanje vode so pokazali, da gre za zelo konkretne probleme. Napovedala je evropski načrt za odzivanje na vročinske valove, ukrepe na področju zavarovanja pred podnebnimi tveganji in nadaljnje ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vodo.

Manj birokracije in UI v vseh najpomembnejših panogah

Med pomembnejšimi temami govora je bila tudi konkurenčnost evropskega gospodarstva. Von der Leyenova je opozorila, da evropska podjetja pri poslovanju še vedno pogosto naletijo na preveč birokracije, dolge postopke in visoke stroške energije. Zato želi Komisija pospešiti reformo enotnega trga, poenostaviti pravila in skrajšati čas, ki ga podjetja potrebujejo za naložbe in širitev. Pomemben del načrta je tudi zagotavljanje cenovno dostopne energije ter zmanjševanje odvisnosti Evrope od dobaviteljev iz drugih delov sveta, predvsem pri kritičnih surovinah in ključnih tehnologijah, kot je umetna inteligenca. Njeno uporabo namerava EU razširiti v industriji, zdravstvu, prometu in obrambi.

Kako se bo EU odzvala ob nenadnim prihodom migrantov?

Pri migracijah je von der Leyenova napovedala pripravo evropskega kriznega načrta za primere, ko bi se EU soočila z večjim in nenadnim prihodom migrantov na svoje zunanje meje. Ob tem je poudarila, da mora biti nadzor meja učinkovitejši, vendar hkrati skladen z evropskimi pravili o azilu in temeljnimi pravicami ljudi.

Članstvo v EU ni samoumevno

Beseda je tekla tudi o širitvi EU. Von der Leyenova je poudarila, da morajo države, ki si želijo članstva, vedeti, kakšna je njihova pot v Evropsko unijo. Pri tem pa članstvo ni samoumevno – vsaka država mora najprej izpolniti pogoje in opraviti potrebne reforme. Med kandidatkami za članstvo je tudi Ukrajina, ki si prizadeva napredovati v pristopnem procesu.