Štipendije

Obdavčitev štipendij

Zakon o dohodnini štipendije uvršča med druge dohodke in pri tem določa, da so v večini primerov neobdavčene do zneska minimalne plače ali pa celo v celoti oproščene plačila dohodnine. V prispevku predstavljamo kakšna je davčna obravnava različnih vrst štipendij pri nas.

Štipendijo Zakon o štipendiranju definira kot pravico do denarnega prejemka, ki vključuje osnovno štipendijo in morebitne dodatke. Kadrovsko štipendijo pa definira kot štipendijo, ki jo delodajalec dodeli dijaku ali študentu za izobraževalni program na podlagi svojih potreb.

Štipendije so v osnovi namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanju za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Dodelijo se za izobraževanje na izobraževalni ustanovi po izobraževalnem programu za pridobitev izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino ali diplomo in so namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.

Učenci, dijaki in študenti, ki se izobražujejo po programih za pridobitev izobrazbe po predpisih, ki urejajo osnovno, srednje ali visoko šolstvo za polni učni ali študijski čas običajno prejemajo kadrovske štipendije ali štipendije, ki so izplačane iz proračuna ali s strani tujih držav in mednarodnih organizacij.

V Sloveniji se po Zakonu o štipendiranju dodeljujejo državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu in štipendije Ad futura. Vlagatelji pa lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi štipendijo za izobraževanje v tujini.

Od katerih štipendij se torej plača dohodnina?

Zakon o dohodnini v 25. členu določa, da se dohodnine od prejetih štipendij in drugih prejemkov učencev, dijakov in študentov ne plača v primerih, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

  • prejemnik mora biti oseba, ki je vpisan kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas,
  • gre za prejemke v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov,
  • izplačilo je izvršeno iz proračuna oziroma sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij), ali od prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova,
  • ne gre za prejemke, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek ali so prejeti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

Od štipendij (državne štipendije, štipendije za deficitarne poklice, Zoisove štipendije), ki so podeljene v skladu z Zakonom o štipendiranju in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se torej dohodnine ne plača, kadrovske štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, kot je predstavljeno v nadaljevanju.

Dohodnine se ravno tako ne plača od prejemkov, ki so izplačani za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

  • da jih prejme oseba, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas in
  • da jih izplača ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali oseba, ki je povezana s prejemnikom.

Velja omeniti, da izplačevalec dohodka pogosto lahko dohodek sicer imenuje »štipendija«, a je že iz same pogodbe razvidno, da gre za plačilo za opravljeno delo ali storitev. V tem primeru takšni dohodki sodijo med dohodke iz zaposlitve (drugo pogodbeno razmerje) in se ustrezno obdavčijo.

Kadrovske štipendije

Kadrovske in druge štipendije v osnovi po Zakonu o dohodnini sodijo med obdavčljive dohodke, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo prejemnika.

Znesek kadrovske štipendije (skupaj z vsemi povračili stroškov povezanih s študijem) se ne všteva v davčno osnovo za:

  • študij v Sloveniji, do višine minimalne plače in
  • študij v tujini, do višine minimalne plače, povečane za 60 %.

Če je torej kadrovska štipendija višja od zgoraj navedenega zneska, bo obdavčena po Zakonu o dohodnini kot drug dohodek. Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se praviloma izračuna in plača po stopnji 25  % od davčne osnove.

Štipendije, izplačane iz proračuna ali s strani tujih držav in mednarodnih organizacij

Štipendije, ki so izplačane iz proračuna, s strani tujih držav in mednarodnih organizacij pa so v celoti oproščene plačila dohodnine, v kolikor gre za prejemke v zvezi z izobraževanjem na podlagi posebnih predpisov in če niso prejete v zvezi z opravljanjem dela ali storitev. Med te štipendije sodijo npr. državne štipendije, štipendije za deficitarne poklice in Zoisove štipendije.

Štipendije za raziskovalce na (podoktorskem) študiju, oziroma usposabljanju

Te štipendije so obdavčene kot drug dohodek, od katerega se plača akontacijo dohodnine po stopnji 25 %. Vštevajo se tudi v davčno osnovo za letno odmero dohodnine.

Ko je izplačevalec tuja pravna oseba

Če štipendijo izplačuje tuja pravna oseba, mora prejemnik štipendije na FURS v 15 dneh od dneva prejema dohodka oddati obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov. Najpreprosteje obrazec odda  kar prek eDavkov, brez digitalnega potrdila (potrebna je registracija) ali pa z digitalnim potrdilom. Oddaja je sicer mogoča tudi v fizični obliki, na katerikoli finančni urad, razen na Generalni in Posebni finančni urad.

Kot posebnost lahko omenimo štipendiste Fulbrigtovega programa izmenjav, kjer se v skladu z memorandumom, ki sta ga sklenili vladi RS in ZDA, prejemnikom lahko zmanjša davčna osnova za povračila stroškov iz tega naslova, vendar le, če stroške ustrezno izkažejo in uveljavijo pri davčnem organu.

 

 Alja ŽAGAR, Mladi podjetnik (vir)
Pixabay

Sorodni članki

Back to top button