Tehnologija

Mnogi posojila iščejo na spletu, kjer jih doleti prevara z lažnimi krediti

Finančno oškodovanje, ki ga žrtve utrpijo v spletnih prevarah, ne pomeni vedno konec zgodbe – včasih je to šele začetek. Pri nekaterih spletnih prevarah, kot so na primer prevare z lažnimi spletnimi krediti, goljufi od žrtev zahtevajo sken ali fotografijo osebnega dokumenta, ki ga lahko nato zlorabijo v številne namene. Na SI-CERT opozarjajo, da je takšnih prevar vse več in opozarjajo, da so posledice lahko zelo resne. Kaj vse se lahko zgodi, je nazorno pojasnjeno v novi epizodi njihove spletne serije »KLIK« z naslovom »Kdo je jaz?«.

V letu 2021 45 odstoten porast prevar z lažnimi krediti

Pandemija novega koronavirusa je mnoge pahnila v težko finančno situacijo, ki jo nekateri želijo rešiti tudi s pomočjo kredita. Ob vse strožjih bančnih pogojih številni posojila iščejo na spletu, kar pa s pridom izkoriščajo goljufi. Obljubljajo ugodne kredite z nizko obrestno mero in brez zavarovanj, s čimer marsikoga prepričajo v sodelovanje. Tako se zapletejo v prevaro z lažnimi krediti.

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja, da so v letu 2021 obravnavali kar 137 prijav v zvezi z lažnimi spletnimi krediti, kar predstavlja 45 ostotono porast v primerjavi z letom poprej. Oškodovanja se običajno gibajo od nekaj sto, pa tudi do več tisoč evrov, pri čemer je najvišje posamično oškodovanje v preteklem letu znašalo več kot 20.000 evrov.

Zavajajoči oglasi in lažne spletne strani

Goljufi svoje »storitve« oglašujejo na spletnih oglasnikih, v komentarjih na različnih spletnih straneh in forumih, včasih pa ponudbe pošiljajo celo po elektronski pošti. Nemalokrat nas o svoji legitimnosti poskušajo prepričati tudi z lažnimi spletnimi in Facebook stranmi izmišljenih ali legitimnih bank. Pri tem zlorabijo vizualno podobo domačih in tujih finančnih ustanov.

Če uporabnik vzpostavi stik, goljufi za pripravo dokumentacije zahtevajo kopijo osebnega dokumenta in plačilo raznih stroškov, ki pa se nikoli ne končajo. Da bi žrtev prepričali o legitimnosti svoje ponudbe, pogosto posredujejo tudi fotografijo osebnega dokumenta. Ta pa ne pripada bančnemu uradniku, temveč eni izmed njihovih prejšnjih žrtev. V nekaterih primerih posredujejo tudi uporabniške podatke za prijavo v njihovo »spletno banko«. Tam vas denar že čaka na računu – vendar ga boste prejeli šele po plačilu stroškov. Seveda gre tukaj le za prirejeno spletno stran, s katero želijo žrtev prepričati v nadaljnja plačila.

Finančno oškodovanje je šele začetek

Ko žrtve odkrijejo spletno prevaro in prekinejo komunikacijo, pogosto menijo, da je s tem prevare konec. Vendar je finančno oškodovanje lahko šele začetek težav. Fotografijo osebnega dokumenta, ki ga žrtev posreduje, lahko goljufi zlorabijo pri drugih prevarah! Posamezniku lahko ukradejo identiteto, se predstavljajo v njihovem imenu in ponujajo kredite, oddajajo stanovanja …

Na SI-CERT so predlani obravnavali večje število prijav, kjer so goljufi na spletu oddajali stanovanja v Ljubljani, pri tem pa zlorabili osebne dokumente, ki so jih pridobili v preteklih prevarah. Na SI-CERT poudarjajo, da se v takšnih primerih ustvari nek tokokrog prevar in da fotografija osebnega dokumenta ni zagotovilo, da je oseba to, za kar se izdaja.

Kdo je jaz?

Tokokrog prevar in posledice, ki jih imajo le-te na posameznike ter njihova življenja si lahko ogledate v epizodi »Kdo je jaz?«. Kratki film je del spletne serije »Klik«, ki so jo zasnovali na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v sklopu programa ozaveščanja Varni na internetu. V njej skozi resnične zgodbe posameznikov predstavijo različne spletne prevare s ciljem ozaveščanja in izobraževanja javnosti.

SI-CERT
SI-CERT

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button