KulturaNoviceZabava

Inšpektor Vrenko v predavalnici in pot, ki je vodila do tja

Inšpektor Vrenko je ime, ki se je skozi male ekrane hitro prikradlo v slovenske domove. Kaj pa pot, ki je vodila do tja?

Oddelek za slovanske jezike in književnost Univerze v Mariboru je 27. marca sodeloval pri obeleževanju Dneva evropskih avtorjev. V predavalnico je sedel (ne prvič in ne zadnjič) profesor Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Tomaž Zupančič. Vsem seveda bolj znan kot Avgust Demšar. Tema pogovora je bil njegov ikonični Inšpektor Vrenko.

Dan evropskih avtorjev: mladi morajo čim več brati

Na pobudo Evropske komisije tudi v Sloveniji sedaj uradno obeležujemo Dan evropskih avtorjev. Ta je nastal z namenom, da bi mlajše generacije spodbudil, da več berejo. Pri tem bi se osredotočali tudi na domačo in evropsko literaturo, ki je bogata tako v raznolikosti kot tudi v svoji vsebini.

V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič, in to na pobudo Ministrstva za kulturo, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Javne agencije RS za knjigo. Dan so obeležile številne izobraževalne in kulturne ustanove. Med njimi seveda ni bila izjema Filozofska fakulteta, z njo pa predvsem Oddelek za slovanske jezike in književnosti.

Oddelek za slovanske jezike in književnost je med študente povabil Avgusta Demšarja. Tema pogovora: kultni Inšpektor Vrenko.

Od romana do scenarija

Med študente je tako stopil profesor, ki mu predavanje ni tuje. Tomaž Zupančič namreč uči na Pedagoški fakulteti, a je tokrat kot Avgust Demšar predstavil trnovo pot, ki je vodila do adaptacij njegovih romanov s strani RTV Slovenija.

Inšpektor Vrenko, domači mariborski detektiv, je tako moral kar dolgo korakati, da je prišel na vrh RTV programa. Seveda pa se je, pojasnjuje Demšar, vse začelo, tako kot se stvari običajno začnejo: s teorijo. Sam je namreč moral predelati številne knjige, da je prišel do odgovora, kako spremeniti svoj roman v scenarij.

Potrebno je bilo predelati ogromno literature, da je Inšpektor Vrenko prišel na naše male televizijske ekrane,

In vse, kar pride vmes

Po nastalem scenariju je seveda sledilo še mnogo preobrazb in predelav, preden smo dobili to, kar si lahko pogledamo na televiziji. Pomembno je vedeti namreč, poudarja Demšar, da številne stvari, ki delujejo v romanu, ne nujno delujejo na zaslonu. Če k temu prištejemo še omejen proračun, imamo izdelek, ki včasih le bežno spominja na izvirnik.

Demšar sam pa je komentairal, da razume, zakaj so nekatere spremembe potrebne. Sploh, ko se spopadaš s plačljivimi lokacijami in COVID razmerami, ki kradejo statiste. Vseeno pa nekatere spremembe niso najboljše, sploh, ko se oddaljijo od smisla izvornega materiala, je še dodal Demšar.

Dogodek je bil predvsem namenjem študentom Oddelka za slovanske jezike in književnost, a je bil odprt tudi za javnost.

Marina BAJIĆ
Marina BAJIĆ

Marina Bajić

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button