33. Otroški parlament se je poglobil v duševno zdravje otrok in mladih
V torek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 33. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 118 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opažajo, da se je duševno zdravje otrok slabšalo že pred epidemijo, z epidemijo pa je bil dosežen vrh. Zato ni presenečenje, da so za temo Otroških parlamentov izbrali to pomembno področje, ki se tiče nas vseh, ne le otrok in mladih. Program Otroški parlamenti® letos prinaša prav tisto, za kar se v ZPMS zavzemajo že 70 let – za vključenost otrok in mladih v dogajanje. Potrebno jih je vključevati v odločitve. Brez dejanskega vključevanja so besede, da so otroci naše največje bogastvo, žal mrtve črke na papirju.
Izbrana tema je pokazatelj, kaj skrbi otroke
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru mladim poudarila, da se duševnemu zdravju v Sloveniji polaga premalo pozornosti. To še posebej vpliva na mlade, zato je dolžnost odraslih, da mladim ob stiskah prisluhnejo in njihove potrebe postavijo v središče oblikovanja politik. Na koncu jim je zaželela še, da ostanejo zvesti samim sebi, se družijo z ljudmi, ob katerih se dobro počutijo in se trudijo z lastno srečo ter ne ozirajo na druge.
Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju izrazila zadovoljstvo, da v programu Otroški parlamenti® sodeluje večina osnovnih šol v Sloveniji, po lanskoletni poizvedbi kar 86%. Izrazila je resno skrb glede slabega duševnega zdravja med mladimi, ki je po njenem mnenju eskaliralo po pandemiji. “Po podatkih TOM telefona vsako šesto e-sporočilo poroča o težavah v družini, vsako enajsto e-sporočilo je lani vsebovalo samomorilne težnje mladih. To je podatek, ki je zelo zaskrbljujoč, ” je še povedala. Pozvala jih je, da s sošolci sodelujejo, si pomagajo, zaupajo in so drug do drugega prijazni.
“Ponavljam, in naslavljam s to pobudo vse, ki bodo vključeni v reformo šolskega sistema: nič brez otrok o otrocih. Poslušajte predloge otrok, mnogi so odlični in hitro izvedljivi.”
– Darja Groznik, predsednica ZPMS
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa poročali o svojih ugotovitvah in predlogih. V plenarnem delu so se mladim udeležencem pridružili številni gostje, med njimi tudi predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob.
Z mladimi je delil naslednje misli: »Duševna bolezen lahko prizadene kogarkoli, tudi vas, in v tem ni nič sramotnega. Več, kot bomo o tem govorili, bolj bomo destigmatizirali to področje. Svoje prijatelje in okolico razsvetlite z ljubeznijo. Na tak način lahko vi pomagate. Podajte jim roko in vsem bo veliko lažje.«
Kaj so po skupinah ugotovili udeleženci?
1. Kaj je duševno zdravje?
V tem delu se je k razpravi mladim parlamentarcem pridružil Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je poudaril, kako pomembno je, da telesno zdravje enačimo z duševnim zdravjem. Z namenom destigmatizacije so zato leto 2023 razglasili za leto duševnega zdravja.
Mladi so v tem delu izpostavili probleme s katerimi se srečujejo: ne znajo poiskati ustrezne pomoči, slaba samopodoba, previsoka pričakovanja okolice, neresni odnosi do kompleksnosti duševnih problemov ter stigmatizacija ljudi z duševnimi problemi.
Rešitve, ki jih predlagajo so na več ravneh: na ravni posameznika (ukvarjanje s športom, kulturo, pomoč drugim, ker s tem pomagamo sebi …), na ravni šole (škatlice za anonimna pisanja težav, spodbudne misli na hodnikih šol, ozaveščanje o duševnem zdravju, seminarji za učitelje in učence za izobraževanje v dobre mediatorje za reševanje sporov …), na ravni države (izkoreninjenje pogleda, ki stigmatizira duševne bolezni, lažji dostop do usposobljenih strokovnjakov ter izobraževanje za starše, da lahko lažje pomagajo svojim otrokom).
2. Vpliv okolja na moje duševno zdravje
Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno, največji vpliv na duševno zdravje pa ima po njihovem mnenju družina. Pomembno je, da v družini vlada enakopravnost in da starši otroke sprejmejo takšne, kot so. V kolikor pride do nerešljivih težav v domačem okolju, je primeren naslov za reševanje teh težav – terapevt, ki se pogovarja z vsakim članom posebej in nato skupaj.
Tudi šola pomembno vpliva na duševno zdravje. Pedagogi morajo bolje razumeti učence in se jim kdaj tudi prilagoditi. Biti učitelj pomeni tudi biti oseba. Učitelji bi morali biti bolje motivirani za svoje delo in bolj spremljati obnašanje/razpoloženje učencev. Če bi bolje razumeli mlade, bi lažje komunicirali z njimi ali zaznali stiske. Mladi menijo, da so učenci, ki nimajo »naziva/statusa« nadarjen učenec, odrinjeni in zapostavljeni. Zapostavljeni so tudi tisti, ki prihajajo iz ruralnega okolja.
Na tretje mesto pomembnosti pa so mladi postavili prijateljstvo. V prijateljstvu je pomembno zaupanje. Potrebno je izbirati prave prijatelje in se čim bolj odmikati od socialnih omrežij.
Na koncu so izpostavili še samopodobo – zdrava samopodoba je pomembna in ključno je, da se ne primerjamo, temveč sledimo svojim ciljem, ki niso zastavljeni previsoko.
3. Moji viri pomoči
Po mnenju otrok so viri pomoči lahko negativni (kot distrakcije), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, vendar težav ne rešijo. Na drugi strani pa so lahko pozitivni, začasni in trajni viri pomoči. Največkrat ponovljena ideja za rešitev iz stiske je poznavanje samega sebe. Tukaj je pomembna dobra samopodoba, kot temelj duševnega zdravja. Vir pomoči je lahko tudi šola (strokovna služba in učitelji), prijatelji in družina. Še posebej družina ima tisto funkcijo, kjer bi morali otroci imeti možnost povedati vse kar jih teži. Vsak posameznik pa mora najti ravnovesje med vsemi danimi viri. Zato je pomembno poznavanje samega sebe.
V razpravi je sodelovala tudi Melani Mekicar, ambasadorka duševnega zdravja na Ministrstvu za zdravje.
4. Spremembe za krepitev mojega razvoja
Razmišljanja in sklepi na tem področju so bila, da je v šolah preveč sedenja in da mladi nimajo dovolj prostora ne za gibanje, ne za druženje, oboje pa bistveno vpliva na zmanjševanje stresa. Mladi predlagajo napovedano ocenjevanje, ki prav tako ne povzroča toliko stresa, kot napovedano preverjanje znanja. Ta novonastali čas pa bi usmerili v učenje timskega dela, govorništva … Slišati je bilo, da so svetovalne službe težko dosegljive (preobremenjene), razredniki pa ne znajo pomagati otrokom, zato si želijo več svetovalnih delavcev ali drugih strokovnih služb ter opolnomočiti učitelje za delo z mladimi. Mladi si želijo tudi dodatno izobraževanje, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.
Tema 34. nacionalnega Otroškega parlamenta v prihodnjem letu ostaja enaka: Duševno zdravje otrok in mladih.
ZPMS
ZPMS
