Planinstvo, alpinizem, koline in ragljanje vpisani v register nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za štiri nove vpise: planinstvo, alpinizem, velikonočno ragljanje v Tržiču in koline. Gre za zelo različne prakse, ki pa imajo skupno pomembno značilnost – skozi njih se ohranjajo znanja, vrednote, običaji in načini življenja, ki se prenašajo med generacijami.

Med novimi vpisi ima posebno širok pomen planinstvo, saj gre za eno najbolj množičnih in družbeno prepoznavnih dejavnosti v Sloveniji. Ne vključuje le obiskovanja gora, temveč tudi planinsko vzgojo, urejanje poti, delovanje planinskih društev in koč ter prenos znanja o varnem gibanju v gorskem svetu. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje več kot 300 društev z več kot 60.000 člani, poleg njih pa se v gore odpravljajo tudi številni posamezniki.

Planinstvo temelji na prostovoljstvu, medsebojni pomoči in skupnostnem delovanju. Prav zaradi svoje razširjenosti in vpetosti v življenje različnih generacij velja za eno najbolj živih oblik nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Gore imajo ob tem tudi širši kulturni in identitetni pomen. Pri oblikovanju slovenskega odnosa do prostora, narave in skupnosti ima posebno mesto Triglav, ki je eden osrednjih simbolov naroda in države.

Alpinizem združuje znanje, izkušnje in tovarištvo

V register je vpisan tudi alpinizem, ki vključuje plezanje, gibanje po zahtevnem terenu, snežno-ledne vzpone in alpinistično smučanje. Pri tem niso pomembne le telesne sposobnosti, temveč tudi poznavanje gorskega okolja, tehnično znanje, izkušnje, etika in tovarištvo.

Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 45 alpinističnih odsekov in klubov z več kot 1000 registriranimi aktivnimi člani. Slovenski alpinizem ima bogato tradicijo in je povezan tudi z mednarodnimi dosežki. Pomembno prispeva k razvoju gorskega reševanja, vodništva in turizma ter predstavlja del slovenske športne in narodne identitete.

Ko v Tržiču namesto zvonov zadonijo raglje

Med nove vpise spada tudi velikonočno ragljanje v Tržiču. Gre za tradicijo, ki poteka od velikega četrtka do velike sobote, ko cerkveni zvonovi ne zvonijo. Takrat se po ulicah Tržiča oglašajo raglje, ki jih med obhodi vrtijo ragljači.

Šega je v mestu močno zakoreninjena in predstavlja pomemben del lokalne identitete. Njeni začetki segajo najmanj v zadnje desetletje 19. stoletja. Tradicija se je ohranila tudi v zahtevnih obdobjih. Ni bila prekinjena niti med drugo svetovno vojno niti v času strogih koronskih ukrepov leta 2020 in 2021. Takrat so ragljanje izjemoma izvajali brez obhodov, z odprtih oken in balkonov hiš.

Koline kot družinsko in skupnostno izročilo

Četrti novi vpis so koline, zimska družinska in skupnostna šega, povezana z zakolom prašiča ter predelavo mesa v različne izdelke in jedi. Koline vključujejo številne delovne prakse, kulinarično znanje, šege in navade ter so zato pomemben del prehranske in družbene kulture v Sloveniji.

Danes koline niso več nujne za preživetje, kot so bile v preteklosti. Kljub temu lahko predstavljajo pomemben družinski in skupnostni dogodek, ki krepi socialne vezi ter omogoča prenos znanja, izkušenj in vrednot med generacijami.

Njihova podoba se je sčasoma spremenila. Na potek kolin vplivajo sodobne tehnološke rešitve, industrijska predelava mesa, spremembe življenjskega sloga in vrednot ter strožje zakonodajne zahteve. Zaradi teh sprememb se koline za lastno uporabo pojavljajo vse redkeje, vse pogosteje pa se vključujejo v različna druženja, javne prireditve in izobraževalne dejavnosti.

Novi vpisi tako kažejo, da nesnovna kulturna dediščina ni omejena zgolj na stare običaje. Vanjo spadajo tudi dejavnosti, ki so še danes del vsakdanjega in skupnostnega življenja. Planinstvo in alpinizem povezujeta ljudi z gorami, tržiško ragljanje ohranja lokalno tradicijo, koline pa predstavljajo prenos kulinaričnega in družinskega znanja. Skupaj predstavljajo različne obraze slovenske kulturne dediščine, ki se skozi čas spreminja, a hkrati ostaja živa.

STAmisli
Planinska zveza